Na letni ravni se je oskrba z električno energijo podražila za 103,9 odstotkov. Kakšni so obeti za prihodnost?

Cene storitev pri proizvajalcih na četrtletni in letni ravni višje. V primerjavi s 1. letošnjim četrtletjem so se zvišale za 3,2 %, v primerjavi z istim četrtletjem lani pa za 7,4 %. V juliju so bile cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih višje na mesečni (za 0,6 %) in letni ravni (za 21,1 %), kar je manj kot v prejšnjem mesecu.

Golobova vlada je na prvi seji po počitnicah po nujnem postopku v potrditev parlamentu poslala dva paketa ukrepov za pomoč državljanom in podjetjem v boju proti draginji, o čemer smo pisali v tem članku. 

Na četrtletni ravni najvišja rast cen v gostinstvu

Cene storitev pri proizvajalcih so bile v 2. četrtletju 2022 za 3,2 % višje kot v četrtletju pred tem. Po posameznih dejavnostih so se cene najbolj zvišale v gostinstvu (za 7,3 %), sledila je dejavnost promet in skladiščenje (za 5,0 %). V poslovanju z nepremičninami so bile višje za 2,6 %, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih za 2,2 %, v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih za 1,6 % ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih za 1,2 %.

V primerjavi z istim četrtletjem prejšnjega leta so se cene storitev dvignile za 7,4 %, najbolj v dejavnosti promet in skladiščenje (za 12,3 %). Nekoliko manj so zrasle v gostinstvu (za 12,2 %) in v dejavnosti poslovanje z nepremičninami (za 10,7 %). Podražile so se tudi storitve v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 5,5 %), v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 3,0 %) ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 2,6 %), navaja Statistični urad Slovenije.

Na letni ravni se je najbolj podražila oskrba z elektriko

Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se na mesečni ravni v povprečju zvišale za 0,6 % (v juniju za 1,0 %). Cene za prodajo na domačem trgu so bile višje za 0,7 %, za prodajo na tujih trgih pa za 0,5 %. Pri slednjih so se cene za prodajo na trgih držav v evrskem območju zvišale za 0,4 %, na trgih držav zunaj evrskega območja pa za 0,8 %.

Energenti so se podražili za 3,2 %, proizvodi za investicije za 1,0 %, proizvodi za široko porabo za 0,6 % in surovine za 0,1 %.

Industrijski proizvodi pri proizvajalcih so se v enem letu podražili za 21,1 % (v juniju je letna sprememba znašala 22,2 %). Cene za prodajo na domačem trgu so se zvišale za 24,6 %, za prodajo na tujih trgih pa za 17,5 %, in sicer so bile cene proizvodov za prodajo na trgih držav v evrskem območju višje za 20,1 % ter na trgih držav zunaj evrskega območja za 12,5 %.

Cene energentov so bile višje za 73,8 %, surovin za 24,1 %, proizvodov za investicije za 12,6 % in proizvodov za široko porabo za 12,2 %.

Na letni ravni se je najbolj podražila oskrba z električno energijo (za 103,9 %), sledili so proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (za 37,9 %), proizvodnja kovin (za 36,8 %) ter tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (za 34,7 %). Cene so se znižale le v proizvodnji drugih vozil in plovil (za 2,9 %).

Vlada določila besedilo zakona o energetskem dodatku

Predlog zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki naj bi omilil posledice in vpliv visokih cen energentov in cen življenjskih potrebščin med ogrevalno sezono, vlada v obravnavo državnemu zboru pošilja po nujnem postopku.

Energetski dodatek bo prejelo približno 63.000 posameznikov in družin, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Finančne posledice tega sklopa pomoči so ocenjene na približno 19,3 milijona evrov.

Višina energetskega dodatka bo znašala 200 evrov za samske. Če bodo to družine z enim staršem, se bo dodatek v višini 200 evrov povečal za 118 evrov za vsakega otroka oz. za polovico tega zneska, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Če sta v gospodinjstvu dva socialno ogrožena in oba brezposelna, bosta prejela 314 evrov pomoči, ta znesek bo povečan za 118 evrov za vsakega otroka ali 59 evrov, če je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo. Za pare brez otrok bo dodatek znašal 314 evrov.

Drugi sklop pomoči je namenjen invalidom, in sicer bo dodatek v višini 200 evrov prejelo skupaj 13.500 invalidov, finančne posledice tega sklopa pomoči pa so ocenjene na približno 2,7 milijona evrov.

Po zakonu o socialnem vključevanju invalidov ima pravico do nadomestila za invalidnost približno 7400 ljudi, po zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov približno 5000 upravičencev, po ZPIZ-2 1000 upravičencev in po zakonu o vojnih invalidih največ 100 upravičencev, skupaj 13.500 invalidov, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Celotna vrednost pomoči je ocenjena na okoli 41,1 milijona evrov.