Na Kosovu spet napetosti: Velika Albanija le še vprašanje časa?

Embed from Getty Images

V Balkanskem sodu smodnika očitno zopet vre, tokrat na Kosovu.

Srbski patriarh Irenej se namreč javno zahvaljuje italijanskim vojakom NATO misije Kfor za varovanje pravoslavnih svetih krajev na Kosovem. Obenem pa Albanci vse konkretneje delujejo v smeri vzpostavitve velike Albanije.

Albanski premier Rama je tako napovedal, da bosta imela Kosovo in Albanija skupno zunanjo politiko, v prihodnje pa morda celo skupnega predsednika, piše italijanski medij La Stampa.

"Hvala za ljubezen, ki ste jo izkazali do srbske pravoslavne cerkve in do srbskega naroda, ko ste varovali samostan sv. Kozme in Damijana v mestu Zočiste, samostana v Visokih Dečanih, in druge svete objekte v Raški in Prizrenu. Hvala za pričevanja svetu o trpljenju srbskega naroda na Kosovu in v Metohiji," je v svoji zahvali italijanskim vojakom in generalu Danilu Erricu zapisal srbski patriarh Irenej.

Patriarhovo dejanje ponovno priča o hvaležnosti srbske manjšine na Kosovem za varovanje njihovih svetih krajev. Tem po prepričanju Srbov in tudi glede na obstoječo prakso, o kateri smo na Domovini že pisali, po odhodu Kforja grozi uničenje.

Prav samostan v Dečanih je bil v minulih letih velikokrat tarča napadov in je edini samostan, ki ga Kfor še varuje. Ostali ogroženi krščanski verski objekti so sedaj predani v varstvo kosovski policiji.

Velika Albanija: Vprašanje je le, kdaj

Situacija na Kosovem tudi 10 let po razglasitvi samostojnosti ostaja resna. Med etničnima skupinama Albancev in Srbov namreč prihaja do groženj in incidentov. Še največkrat se pritožujejo Srbi, ki opozarjajo na albanske načrte po Veliki Albaniji, ki bi obsegala prostor matične države, celotnega Kosova in dela Makedonije.

Olja na ogenj tovrstnim razmišljanjem je pred dnevi prilil albanski premier Edi Rama, ki je v Prištini napovedal, da bosta imela Kosovo in Albanija v prihodnosti skupno zunanjo politiko, morda pa tudi skupnega predsednika države.

"Zakaj ne bi imela enega predsednika kot simbol narodne enotnosti in skupne nacionalne varnostne politike?" je dejal Rama na slavnostni seji parlamenta v Prištini ob deseti obletnici samostojnosti Kosova.

Rama je v preteklosti Srbijo že večkrat razburil z izjavami o mogoči združitvi Albanije in Kosova, kar v Beogradu kritizirajo kot težnjo k uresničitvi ideje o veliki Albaniji.

O takšnih načrtih so prepričani tudi nekateri poznavalci razmer v Sloveniji, denimo nekdanji minister slovenske vlade Matej Lahovnik, ki je na to temo tvitnil:

Napoved oblikovanja velike Albanije. Sledil bo poskus destabilizacije Makedonije. Skupaj z nestabilno BiH imamo pravi sod smodnika na Balkanu. Nasa vlada pa bi delala red na Bliznjem vzhodu. https://t.co/twoUOkzcqZ

— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) February 19, 2018

Kosovo leglo borcev iz Islamske države

Poznavalci pravijo, da Albanci želijo Srbe na vsak način izriniti iz severnega dela Kosova. Znani so konflikti ob srbskem vlaku, ki je s simboli Srbije popeljal ljudi iz Beograda proti Prištini. Albanci so ga nasilno zaustavili. Zato strokovnjaki opozarjajo, da konflikta na Kosovem še zdaleč ni konec.

Znan je tudi spor izpred leta in pol, ko je okoli 150 Srbov prvič po letu 1999 pripeljalo s tremi avtobusi, da bi se na ruševinah srbske pravoslavne cerkve v vasi Mušutište, kjer so nekoč živeli, udeležili maše ob cerkvenem prazniku.

Tam jih je že zjutraj pričakalo okrog 200 albanskih protestnikov in jim onemogočilo nadaljevanje poti do svetega kraja. Posredovati je morala kosovska specialna policija, ki pa v štirih urah ni uspela odpreti poti do cerkve. V tem času so se srbski obiskovalci po dolgem čakanju obrnili in vrnili v Srbijo.

Ob vsem tem mnogi opozarjajo, da je prav Kosovo leglo tujih borcev Isisa, ki so se po porazu Islamske države vrnili v to balkansko državo. Bilo naj bi jih kar okoli 300.