Na Jordana Petersona so se spravili stanovski kolegi. Ta odgovarja: "Ne bom se podvrgel prevzgoji"

Vir: www.jordanpeterson.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Jordanu Petersonu, znanemu in kontroverznemu kanadskemu profesorju ter kliničnemu psihologu, grozi izguba klinične licence. Kaj je pravzaprav storil in ali si to res zasluži? 

Praksa psihologije v Ontariu in v mnogih drugih severnoameriških in zahodnih jurisdikcijah je predmet regulacije "strokovnih fakultet" – v bistvu vladnih organizacij z mandatom za zaščito javnosti pred napačnim ravnanjem zdravnikov, odvetnikov, socialnih delavcev, zobozdravnikov, farmacevtov, učiteljev, arhitektov in mnogih drugih, vključno s kliničnimi psihologi. 

Kdorkoli, kjerkoli na svetu se lahko pritoži tem regulativnim organom iz kateregakoli razloga, ne glede na to, ali je imel pritožnik kakršenkoli neposreden stik z zadevnim strokovnjakom. Ustrezni kolegiji so odgovorni, da ugotovijo, ali je vsaka pritožba dovolj resna in verodostojna, da upraviči nadaljnjo preiskavo. Pritožbe se lahko štejejo za nadležne ali neresne in se jih opusti. Ko se kolegij odloči za nadaljevanje, je to resna poteza, v bistvu enakovredna tožbi. Kolegij psihologov v Ontariu pod takšnimi pogoji dejansko priporoča pravnega svetovalca. 

Jordan Peterson in kontroverznost


Kolegij psihologov v Ontariu je glede Petersona prejel več takšnih pritožb. Marca lani je kolegij imenoval preiskovalca, ki je preučil pritožbe glede komentarjev Petersona na Twitterju in priljubljenem podkastu Joea Rogana. 22. novembra je komisija kolegija izdala odločitev. Glede na gradivo, ki ga je posredoval Peterson sam, je komisija razsodila: "Zdi se, da sporni komentarji spodkopavajo zaupanje javnosti v poklic kot celoto in postavljajo vprašanja o vaši sposobnosti, da opravljate svoje odgovornosti psihologa." 



Za kazen je bil obsojen na tečaj obveznega usposabljanja za komuniciranje na družbenih medijih s strokovnjaki fakultete. Ker je to zavrnil (kar je njegova pravica), je naslednji korak obvezna javna disciplinska seja oziroma preiskava in morebiten začasni odvzem klinične licence. 

Kako odgovarja Peterson?


Petersonov odgovor na to je značilno neupogljiv: “Zaradi kritiziranja našega premierja in njegovih pajdašev ter vrstnikov, ponovnega tvitanja Pierra Poilievreja, voditelja uradne opozicije v Kanadi, in ker sem imel in ker sem si drznil izražati zavržna politična stališča, me je zdaj kolegij psihologov obsodil 'škodovanja' ljudem na nek dovolj resen način, da bi upravičili mojo prisilno prevzgojo. Zdaj, ko sem zavrnil, me zagotovo čakajo nadaljnji izjemno javni, zahtevni, dolgotrajni in dragi disciplinski ukrepi, vključno z začasnim odvzemom licence. In to kljub dejstvu, da nobeden od ljudi, katerih pritožbe se trenutno obravnavajo, nikoli ni bil moja stranka ali celo poznal mojih strank ali celo poznal ali bil seznanjen s katerim koli od ljudi, za katere trdijo, da jim škodim.” 

Ne bom se podvrgel prevzgoji. Ne priznavam, da so bila moja stališča – od katerih so bila mnoga v celoti utemeljena z dejstvi, ki so se pokazala po vložitvi pritožb – napačna ali neprofesionalna. Povedal bom, kar imam za povedati, in naj žetoni padejo, kjer hočejo. Nisem storil ničesar, kar bi ogrozilo tiste, ki so v moji oskrbi; ravno nasprotno — vsem svojim strankam in milijonom ljudi, s katerimi komuniciram, sem ustregel po svojih najboljših močeh in v dobri veri, in to je to,” je med drugim tudi dodal. 



KOMENTAR: Teo Petrovič Presetnik
Se bomo pustili utišati?
Jordan Peterson je znan po svoji kontroverznosti. Odkar se je pred nekaj leti začel pojavljati v javnosti, je postal nekakšen magnet; za tiste, ki so nad njegovimi besedami navdušeni in so njegovi zvesti sledilci, ter tiste, ki njegovih, pogosto konservativno in krščansko obarvanih besed in vrednot, ne prenašajo. Prav slednji so očitno sprožili trenutno dogajanje. Sporne izjave se nanašajo predvsem na kritiziranje politike, predvsem restriktivnih covidnih ukrepov ter trenutne (liberalne) kanadske vlade. Ogledate si jih lahko sami, na povezavi v prvem zgoraj objavljenem tvitu. Nedvomno se lahko obregnemo ob njegov jezik; izražal bi se lahko manj vulgarno in bolj diplomatsko, a sama vsebina po mojem mnenju ni sporna. Mnogo bolj pomembno, njegove izjave na nikakršen način ne vplivajo na njegovo poklicno delovanje; nihče od tistih, ki so se pritožili, ni bil njegov pacient. Kot izpostavlja Peterson sam, gre za politično motivirane pritožbe. V trenutnem, sovražno in do drugačnih (pogosto konservativnih) pogledov nastrojenem ozračju takšni pogledi očitno niso več sprejemljivi, treba jih je za vsako ceno utišati. Strokovni, regulativni organi so postali samo zadnje orožje in postavljajo nevaren precedens. “Zakaj mislite, da boste še naprej lahko pošteno komunicirali s svojimi zdravniki, odvetniki in psihologi (in predstavniki mnogih drugih reguliranih poklicev), če so zdaj tako prestrašeni svojih regulatornih odborov, da vam ne morejo več povedati resnice?” je morda najpomembnejše vprašanje, ki ga je ob tej priliki zastavil Peterson. Vsekakor smo lahko hvaležni bojevitim in neupogljivim ljudem, kot je Peterson. Kot svetovno znana in premožna oseba si lahko privošči nasprotovanje ter javno opozarjanje na takšne prakse, ki bi za povprečnega človeka lahko imele uničujoče posledice. Ter jih (morda) tudi pomaga ustaviti, preden bo prepozno in bodo postale stalna praksa.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30