Na FDV jih skrbi za transspolne osebe, ki jih diskriminira privilegirana bela heteroseksualna večina

Rok Frelih
13

Včeraj se je na Fakulteti za družbene vede odvila razprava z naslovom Vključujoči in varni prostori: splaknimo diskriminacijo, v organizaciji FDV in Filozofske fakultete. Namen razprave je bil ozaveščanje o položaju in življenju transspolnih oseb v Sloveniji.

To so osebe, ki se na kakršenkoli način ne identificirajo s spolom, s katerim so bile označene ob rojstvu. Po besedah govorcev so transspolne osebe kot manjšina žrtve diskriminacije, saj jih sodobna družba ne sprejema, hkrati pa njihovi identiteti v veliki meri odreka legitimnost obstoja. Do njih je diskriminatorna privilegirana večina, torej bele heteroseksualne “cis gender” (tiste, ki se identificirajo s spolom, določenim ob rojstvu) osebe.

Povedali so, da je bilo kar 94 % transspolne populacije v Sloveniji v nekem trenutku podvržene diskriminaciji ali nasilju. Težje naj bi dobili službo, deležni naj bi bili nadlegovanja na ulicah, do njih pa naj bi bil nepravičen tudi izobraževalni sistem. Iz teh razlogov se mnogo transspolnih oseb ne razkrije; že razkritje samo je zanje zelo boleče, saj je okolje nesprejemajoče, oteženo pa jim je tudi nadaljnje življenje z identiteto transspolne osebe. Zato se raje poslužujejo t.i. “passinga”. To pomeni, da se v javnosti namesto s transspolno ali nebinarno identiteto rajši predstavljajo s spolom, določenem ob rojstvu, ali pa s tistim, ki so ga pridobile s spremembo spola.

Težava s stranišči

Sicer pa se je razprava v glavnem vrtela okoli stranišč. Binarna stranišča, torej tista, namenjena bodisi moškim ali ženskam, so do transspolnih oseb diskriminatorna, pravijo. Pogosto ne vedo, katero uporabiti, zato jim vzbujajo tesnobo in nelagodje. Ta dilema jih postavlja pred kopico vprašanj, predvsem o položaju njihove lastne identitete v družbi. Sprašujejo se, kako jih vidijo in sprejemajo drugi, predvsem zatiralska in privilegirana heteroseksualna “cis gender” večina, ki transspolnih oseb ne razume, ker živi v povsem drugi realnosti.

V izogib neprijetnim situacijam in v prid večji varnosti in vključenosti v družbo zato transspolne osebe ob podpori LGBT+ aktivistov predlagajo uvedbo nebinanega označevanja javnih stranišč, predvsem to velja za izobraževalne ustanove.

Po teh predlogih naj bi bila stranišča namesto z eksplicitnimi binarnimi oznakami za moško ali žensko stranišče odslej grafično označena s školjkami in pisoarji, ali pa bi bila spolno nevtralna, označena le z oznako WC. Na nekaterih fakultetah so takšna progresivna stranišča že uvedena, so še povedali.

Raziskave kažejo, da gre za motnjo pod vplivom družbenih trendov

Po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije je transspolnost opredeljena kot motnja identitete spola, v zadnjem času znana kot disforija spola, in spada med duševne in vedenjske motnje. Za namen zdravljenja medicina največkrat predpisuje psihoterapijo in hormonsko terapijo.

Transspolnost trenutno doživlja razcvet. Po izsledkih raziskave, objavljene leta 2017 na ameriškem portalu National Institutes of Health, je med letoma 2006 in 2016 narasla s 150 oseb na 100,000 prebivalcev na 390; v desetih letih se je torej povečala za več kot dvainpolkrat. Kaj temu botruje? Spletna medicinska enciklopedija, izdana v okviru U.S. National Library of  Medicine pojasnjuje, da vzroki za nastanek transspolnosti lahko tičijo v genih, materničnih hormonih ali pa v vplivih, ki jih posameznik dobi iz okolja.

Če bi bili vzroki zgolj biološke narave, bi bil delež takšnih oseb verjetno ves čas bolj ali manj enak. Tako pa vse kaže, da velika večina današnje transspolnosti izvira iz družbeno pogojenih motivov. Tako meni tudi stroka; D. O. Cauldwell, na primer, piše, da je razlog za motnjo nepravilen odnos na relaciji starši – otroci. Deček, denimo, tako občuduje svojo mater, da si želi postati ona. A to velja le za otroke, katerim starši pri vzgoji ne postavijo mej.

Če upoštevamo, da je velika večina današnjih transspolnih oseb milenijcev, ki so bili deležni permisivne vzgoje, kjer se jim je vedno vse dovoljevalo, obenem pa niso doživeli nobenih omejitev, dobimo kombinacijo družbenih faktorjev, ki zlahka vodijo v vedenjske motnje.

Temu v prid govori tudi raziskava zdravnice in raziskovalke dr. Lise Littman: večina otrok in mladostnikov, ki so se “razkrili”, je to storila pod vplivom vrstnikov in družbenih omrežij, pred tem pa niso kazali nobene nagnjenosti k transspolnosti (uporaba igrač ali oblek nasprotnega spola). Njihova transspolna identiteta je bila torej namišljena, ustvarili pa so jo le zato, da bi v transspolnem okolju dobili občutek sprejetosti, nato pa je navadno sledil žaljiv in odklonilen odnos do staršev, “cis” oseb in belcev, skratka, do večine, ki naj bi bila diskriminatorna. Z nasprotovanjem večini in igranjem vloge žrtve hočejo pritegniti pozornost in se uveljaviti.

Ko govorimo o diskriminaciji, je potrebno stopiti korak nazaj: vsakdo je v življenju kdaj diskriminiran, če pa se to zgodi transspolni osebi, razlog za to večinoma išče v odklonilnosti okolja do njene identitete, čeprav ravno s slednjo ta oseba sama morda diskriminira “cis” osebe. Spomnimo se samo moških z žensko identiteto na športnih tekmovanjih. V mnogih primerih se zdi, da so transspolne osebe prej pozitivno diskriminirane kot pa zatirane.

Sodobno družboslovje uči, da je spol relativen družbeni konstrukt in nima nič z biologijo. Torej, ne glede na to, v katerem spolu je oseba rojena, njen pravi spol je ta, za katerega se trenutno odloči, kdor pa se s tem ne strinja, je diskriminatoren. Raziskave pa so pokazale, da transspolnost in njej sorodni pojavi v največji meri niso plod prirojenih hormonskih neravnovesji, temveč modernih družbenih trendov, ki jih narekuje prevladujoča ideologija.

13 KOMENTARJI

  1. “Sodobno” družboslovje – pospešuje RAZKROJ DRUŽBE.
    Če je za enkrat še prepovedano RAZPEČEVANJE mamila, ki mladim UNIČI njihov zdravi JAZ, bi morala biti PREPOVEDANA TUDI PROPAGANDA, ki propagira zamenjavo spola, oziroma, ne priznava spola – katerega je vsak dobil ob rojstvu.

    Če se gredo celo FAKULTETE, tako Filozofska in FDV v propagando RAZKROJA DRUŽBE, je bolje, da jih ukinemo, kajti zakaj bi VSI PLAČEVALI TO, kar je za NAROD – ŠKODLJIVO.

    Prav smešno je, če bi nekdo, ki ima manjvrednostni kompleks, ZAHREVAL, da MORAMO VSI IMETI tak KOMPLEKS, sicer smo STAROMODNI.

    Sicer pa, če kdo ne more ugotoviti katerega spola je, naj preizkusi rešiti že STOLETJA staro UGANKO:
    “Kaj je to, če v NEKAJ lahko lula le po EDEN istočasno” ? -To je ženska, ki lula v školjko.
    ” Kaj je to, če v NEKAJ lahko lulajo ŠTIRJE istočasno”? -To so moški, ki lulajo v školjko.

    Mislim, da bi ŠTIRI ženske lahko istočasno lulale v ENO ŠKOLJKO – NEMOGOČE. Medtem, ko bi v eno školjko komot lulali 4 moški istočasno. To lahko ugotovi vsak z nedokončano osnovno šolo. Nerazumljivo pa je, da ŠTUDENTJE in profesorji na FAKULTETI tega NE RAZUMEJO !

  2. Zdaj sem pa razsvetljen, ko sem zvedel, da (po prepričanju razpravljalcev na tem sejmu norosti), živim v “drugačni relanosti”, kot oni, ki so moteni in potrebni psihiatričnega zdravljenja. Po njihovo naj se torej 99% normalnih, to je tistih, ki vedo, da je med moškim in žensko 6500 genetskih razlik, gredo zdravit, da bo preostali zblojen procent sam zase mislil, da je normalen.
    6500 genetskih razlik definira moškega in žensko. tega z nobeno deklaracijo, nobenim socialnim konstruktom, nobeno zakonodajo, ne da spremeniti. Bog z vami, če ne marate svojega pimpeka, a ne težit zdaj vsem naokoli sebe, da ne znate več lulat.

  3. Pa res, g. Slovenec kremeniti. Če ljudje z doktorati in profesurami sestankujejo in diskutirajo o tako abotnih zadevah, niso primerni za kaj drugega, kot za županovo razkopavanje ljubljanskih cest. Svoji k svojim!

  4. Mogoče bi oznanjevalcem in aktivistom transspolne LGBTQ+ ideologije na FDV in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pri njihovem junaškem “splakovanju diskriminacije” iz univerzitetnih diskriminatornih toaletnih prostorov pomagal ljubljanski župan, če bi jim dovolil v bližnjih parkih ob univerzi in omenjenih najbolj prizadetih fakultetah ob stoletnici prve slovenske “alme mater” postaviti dobre stare nevtralne in univerzalne “unisex” sekrete “na štrbunk”.
    Ni izključeno, da se jih ne bi z veseljem posluževali in se v njih lajšali tudi številni drugi naključni in neosveščeni zimskega olajšanja potrebni meščani in obiskovalci Ljubljane iz bližnjih bifejev, špelunk, krčem in beznic.

  5. Imam občutek, da te novotarije ne bodo zdržale niti 10 let. Verjetno bo prišlo do vrnitve ‘omare’. Dobro veste kaj to pomeni. Še več, tu bi morali svoje delo opraviti psihologi in psihiatri. V Sloveniji imamo tudi tradicijo nudenja institucionalne oskrbe npr. psihiatrična bolnišnica Idrija ali pa psihiatrija Polje. Zakaj toliko sprenevedanja?!? Očitno je svet res padel s tečajev…

    • Pristranski članek. Prepričan sem, da bodo v prihodnosti transosebe obravnavane tako kot so danes homoseksualci, torej kot nekaj vsakdanjega.
      Najbrž so podobne članke pred desetletji pisali tudi o homoseksualcih. Pa pred še več desetletji o nezakonskih otrocih, pa o prešuštnikih itd

      • Rokc ima popolnoma prav.
        Komentator 23 – pa ob 6,10, meče v isti koš neprimerljive stvari.

        Nezakonski otroci so NORMALNI ljudje in v ničemer ne izstopajo, pa tudi PRIVILEGIJEV ne iščejo.

        Medtem, ko LGBT, hočejo na vsak način VEČ PRAVIC, kot jih ima povprečen državljan.
        Toda osebe, ki ne sprejmejo “sami sebe”- in zahtevajo, da se morajo spremeniti vsi okrog njih, so pa po vseh psihjatričnih pravilih MOTENE. Zato bi morale res prej obiskati PSIHJATRIJO, kot pa UNIVERZO !

        Te zahteve se ne bodo končale s stranišči, ampak se bodo nenehno rojevale nove zahteve. S časoma bodo zahtevali, da morajo tudi UNIČITI KLASIČNE družine. očeta in mater, ker jih oni “ne morejo gledati”.
        Ali je to NORMALNO, da se mora VEČINA prilagoditi manjšini?

  6. FDVjevci bi sami najbolj kršili najbolj osnovno in temeljno pravico vsem transsexualcem s tem, ko bi sprejemali zakone, ki normalizirajo transexualnost, s tem pa se izognejo pomoči, ki jo ti ljudje zares potrebujejo.
    Transexualne osebe potrebujejo psihiatrično pomoč in če je ne dobijo, jim je kršena njihova najbolj osnovna pravica, pravica do zdravljenja/zdravja.
    Meni se zdi, da je to približno tako, kot da bi za depresivnega človeka, namesto, da ga pošljes k zdravniku, da se začne njegov proces zdravljenja, sprejel zakon, ki normalizira depresijo. Vsi ostali pa bi jih morali sprejemati take kot so.
    Si rešil problem ? Nisi ga. Prizadeti še naprej trpijo, vsi ostali pa ne vedno več, kaj naj naredijo in kako naj se obnašajo da bo prav in da ne bodo kršene t.i. človekove pravice depresivnih.

  7. A tako, zdaj že beli ne smemo biti več, Bog ne daj, da bi bili tudi heteroseksualni. Ker s tem že eo ipso ogrožamo. Če pa smo katoliki povrh, pa smo itak fašisti. Džizus, kam smo prišli. A to pa ni sovražni govor in dejanje? Še malo, pa nas bodo kamenjali, ker smo beli in heteroseksualni.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime