Na delo v Avstrijo? Dobre in slabe strani.

POSLUŠAJ ČLANEK
Pred dnevi smo začeli z uvodnim člankom o 20.000 Slovencih, ki se dnevno vozijo na delo v Avstrijo.Danes pa si poglejmo, kaj to pomeni za naše gospodarstvo, državo, družbo in nenazadnje tudi družine…

Pozitiven vpliv


Vpliv je seveda najprej pozitiven. Če službe ne dobiš doma, je super, če jo dobiš vsaj v sosednji državi. Če je še dobro plačana, toliko bolje. Dejansko smo lahko hvaležni uspešnemu gospodarstvu naše sosede, saj daje kruh mnogim slovenskim družinam.

Ljudje delajo v Avstriji, plačo dobijo v Avstriji, živijo in zapravljajo pa tukaj. Njihove družine živijo od tega denarja. Niso na socialni podpori in zadnja leta morajo v Sloveniji tudi doplačati razliko od dohodninske olajšave, ki je v Avstriji precej višja kot v Sloveniji. Če delajo dovolj dolgo, bodo prejemali tudi avstrijsko pokojnino in se morda izognili životarjenju na stara leta. Služba v Avstriji praviloma pomeni vsesplošno izboljšanje življenjskega standarda.

Tudi osebnostna rast ni zanemarljiva. Ljudje z delom v tujini razširijo svoja obzorja, svoje osebne meje, svoja poznanstva in napredujejo. Ekonomska svoboda in samozavest, da znaš poskrbeti zase in za svojo družino, si poiskati delo in biti zanj pošteno plačan, je osnovna za človekovo dobro počutje.

Negativen vpliv


Nadvse negativno je to, da ti ljudje niso delovno aktivni v Sloveniji. Država jih sicer, razen dodatne davčne obremenitve, ignorira, a ima zaradi njih velik manko. Država izgublja kvalitetno delovno silo, ker z njo ne zna upravljati in primerno spodbuditi gospodarstva. In to nikakor niso lenuhi in nesposobneži, kajti delovna morala pri naših sosedih je bistveno višja kot pri nas in tudi finančno bolje ovrednotena.

To so pridni, iznajdljivi ljudje, ki so stopili iz cone udobja in jim je jasno, da se brez muje še čevelj ne obuje. Vendar ti ljudje ne delajo pri nas, ampak v Avstriji. V njihovo izobrazbo je vlagala Slovenija, koristi od njih pa ima Avstrija.

Slovenski delodajalci v nekaterih panogah se že pritožujejo, da kadri, ko dobijo izkušnje in znanje, odhajajo v Avstrijo. In že dolgo pozivajo državo, da razbremeni enormno obdavčitev plač, zmanjša birokracijo in ustvari spodbudnejšo podjetniško okolje, kjer bo lahko dober delavec za svoje delo dobro in pošteno plačan. Ne pa, da ga delodajalec plača, delavec pa dobi na račun manj kot polovico, preostanek pa v obliki tretjerazrednih državnih storitev. Normalno, da je sposoben človek s tem nezadovoljen in išče boljše možnosti. Tudi v tujini.

V zadnjih letih je opazen tudi povečan vpis slovenskih dijakov v avstrijske srednje šole. Njihov poklicni program temelji na tem, da je dijak po koncu in tudi že med šolo sposoben kvalitetno opravljati delo, pri nas pa ga mora delodajalec praviloma še kar nekaj časa usposabljati. Tudi sicer je, vsaj v zadnjih dnevih, videti, da so naše šole namenjene predvsem temu, da imajo učitelji plačo. In še to očitno prenizko.

Na mestu je tudi vprašanje, zakaj Slovenija še vedno letno investira milijone v izobrazbo velikega števila vedno novih diplomirancev, že leta kadrovsko zasičenih smeri, ti ljudje pa potem delajo v proizvodni tovarni v Avstriji.

Mama, kdaj pride ata?


Čeprav je meja blizu, ni tako blizu in ni za vse blizu, da bi zaradi tega ne trpelo družinsko življenje. Mnogi se vozijo dnevno uro ali več v eno smer in dan ima samo 24 ur. Poleg tega v Avstriji marsikje ni enotnega urnika, ampak se dela, ko in dokler je delo. Tudi denar težko odtehta stalno odsotnost tako starša kot partnerja.

Seveda je res, da mnogi zaposleni delajo tudi pet minut od doma vse dneve in to še za manj denarja, toda v splošnem se odsotnost z oddaljenostjo službe povečuje. In to je verjetno največja rana migrantskih delavcev.

Tok migranstva tako lahko postane tudi obraten. Mnogi ljudje, po nekem obdobju, ko si ekonomsko opomorejo in še posebej ko si ustvarijo družino, iščejo službo bližje domu in so za bližino doma ter 8-urni delavnik, pripravljeni sprejeti tudi nekoliko slabše plačano delo. Seveda tisti, ki so v panogah, kjer se zaposluje. Vsi žal nimajo te možnosti.

Naslednjič pa o zgodovini izseljenstva in o osebnih zgodbah preteklih ter sodobnih izseljenskih delavcev…
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike