Na delo v Avstrijo? Dobre in slabe strani.

Andreja Barat
14

    Pred dnevi smo začeli z uvodnim člankom o 20.000 Slovencih, ki se dnevno vozijo na delo v Avstrijo.Danes pa si poglejmo, kaj to pomeni za naše gospodarstvo, državo, družbo in nenazadnje tudi družine…

    Pozitiven vpliv

    Vpliv je seveda najprej pozitiven. Če službe ne dobiš doma, je super, če jo dobiš vsaj v sosednji državi. Če je še dobro plačana, toliko bolje. Dejansko smo lahko hvaležni uspešnemu gospodarstvu naše sosede, saj daje kruh mnogim slovenskim družinam.

    Ljudje delajo v Avstriji, plačo dobijo v Avstriji, živijo in zapravljajo pa tukaj. Njihove družine živijo od tega denarja. Niso na socialni podpori in zadnja leta morajo v Sloveniji tudi doplačati razliko od dohodninske olajšave, ki je v Avstriji precej višja kot v Sloveniji. Če delajo dovolj dolgo, bodo prejemali tudi avstrijsko pokojnino in se morda izognili životarjenju na stara leta. Služba v Avstriji praviloma pomeni vsesplošno izboljšanje življenjskega standarda.

    Tudi osebnostna rast ni zanemarljiva. Ljudje z delom v tujini razširijo svoja obzorja, svoje osebne meje, svoja poznanstva in napredujejo. Ekonomska svoboda in samozavest, da znaš poskrbeti zase in za svojo družino, si poiskati delo in biti zanj pošteno plačan, je osnovna za človekovo dobro počutje.

    Negativen vpliv

    Nadvse negativno je to, da ti ljudje niso delovno aktivni v Sloveniji. Država jih sicer, razen dodatne davčne obremenitve, ignorira, a ima zaradi njih velik manko. Država izgublja kvalitetno delovno silo, ker z njo ne zna upravljati in primerno spodbuditi gospodarstva. In to nikakor niso lenuhi in nesposobneži, kajti delovna morala pri naših sosedih je bistveno višja kot pri nas in tudi finančno bolje ovrednotena.

    To so pridni, iznajdljivi ljudje, ki so stopili iz cone udobja in jim je jasno, da se brez muje še čevelj ne obuje. Vendar ti ljudje ne delajo pri nas, ampak v Avstriji. V njihovo izobrazbo je vlagala Slovenija, koristi od njih pa ima Avstrija.

    Slovenski delodajalci v nekaterih panogah se že pritožujejo, da kadri, ko dobijo izkušnje in znanje, odhajajo v Avstrijo. In že dolgo pozivajo državo, da razbremeni enormno obdavčitev plač, zmanjša birokracijo in ustvari spodbudnejšo podjetniško okolje, kjer bo lahko dober delavec za svoje delo dobro in pošteno plačan. Ne pa, da ga delodajalec plača, delavec pa dobi na račun manj kot polovico, preostanek pa v obliki tretjerazrednih državnih storitev. Normalno, da je sposoben človek s tem nezadovoljen in išče boljše možnosti. Tudi v tujini.

    V zadnjih letih je opazen tudi povečan vpis slovenskih dijakov v avstrijske srednje šole. Njihov poklicni program temelji na tem, da je dijak po koncu in tudi že med šolo sposoben kvalitetno opravljati delo, pri nas pa ga mora delodajalec praviloma še kar nekaj časa usposabljati. Tudi sicer je, vsaj v zadnjih dnevih, videti, da so naše šole namenjene predvsem temu, da imajo učitelji plačo. In še to očitno prenizko.

    Na mestu je tudi vprašanje, zakaj Slovenija še vedno letno investira milijone v izobrazbo velikega števila vedno novih diplomirancev, že leta kadrovsko zasičenih smeri, ti ljudje pa potem delajo v proizvodni tovarni v Avstriji.

    Mama, kdaj pride ata?

    Čeprav je meja blizu, ni tako blizu in ni za vse blizu, da bi zaradi tega ne trpelo družinsko življenje. Mnogi se vozijo dnevno uro ali več v eno smer in dan ima samo 24 ur. Poleg tega v Avstriji marsikje ni enotnega urnika, ampak se dela, ko in dokler je delo. Tudi denar težko odtehta stalno odsotnost tako starša kot partnerja.

    Seveda je res, da mnogi zaposleni delajo tudi pet minut od doma vse dneve in to še za manj denarja, toda v splošnem se odsotnost z oddaljenostjo službe povečuje. In to je verjetno največja rana migrantskih delavcev.

    Tok migranstva tako lahko postane tudi obraten. Mnogi ljudje, po nekem obdobju, ko si ekonomsko opomorejo in še posebej ko si ustvarijo družino, iščejo službo bližje domu in so za bližino doma ter 8-urni delavnik, pripravljeni sprejeti tudi nekoliko slabše plačano delo. Seveda tisti, ki so v panogah, kjer se zaposluje. Vsi žal nimajo te možnosti.

    Naslednjič pa o zgodovini izseljenstva in o osebnih zgodbah preteklih ter sodobnih izseljenskih delavcev…
    Print Friendly, PDF & Email
    DELI

    KOMENTARJI: 14

    1. Osebno sem pred mnogimi leti delal na Svedskem bil sem prvi Slovenec pri Volvu vrnil sem se v Trst in danes spet delam in zivim tudi v Budimpesti.Reci moram lahko delas in ustvarjas povsod ampak doma nesmes nikoli pozabiti.
      g.dobrinja

    2. Resnica je vedno vmes. Ker nekateri mediji znajo osvetliti le določena dejstva, se Domovina bori proti temu, zato osvetli samo nasprotna dejstva. Le korak nazaj pa opazovalec z levo in desno roko in levo in desno nogo (torej uravnovešen in uravnotežen opazovalec) tako zaključi, da je Domovina isti šmoprn, kot so Delo, Dnevnik, Demokracija… pač vsak ima svoj rog v katerega piha.

      K temi: ” kjer bo lahko dober delavec za svoje delo dobro in pošteno plačan. Ne pa, da ga delodajalec plača, delavec pa dobi na račun manj kot polovico, preostanek pa v obliki tretjerazrednih državnih storitev.” – To, da je delavec dobro in pošteno plačan je odvisno izključno od DELODAJACA! Vse ostalo je izgovor in prelaganje odgovornosti na druge. To, da ga delodajalec pošteno plača, delavec pa dobi le polovico od tega, je navadno zavajanje. To, da se socialo označi kot tretjerazredno državno storitev, je pa ponižujoča izjava. Defacto lahko vsi ti “revčki”, ki dobivajo polovico plače v obliki “bona za državne storitve” temu v 15 minutah naredijo konec in začnejo prejemato 110% plače. Stopijo v kadrovsko in dajo odpoved. Nato gredo na Ajpes in odprejo S.P., ter delajo za istega delodajalca v tej obliki. Delodajalec se bo znebil dajatev na plačo, delavec pa bo prejemal 100% zasluženega denarja za svoje delo. Nemalokateri delodajalec bo tako vzhičen, da bo delavcu dal še 10% več, kot je imel prej. WIN-WIN situacija. Potem si pa sam razporejaš prihodek, ter plačuješ zasebne zdravstvene storitve, kjer ni čakalnih vrst… … a da ni taklo rožnato? No, potem pa ne nabijajte. Kot delodajalec sem delavce nadpovprečno plačeval. In ugotovil, da v povprečju (ne sodim izjem, ki jih ne poznam, ampak tistih 20-25 oseb, ki jih) je slovenski delavec nadpovprečno len, oportunističen, ošaben, ravajen in delomrzen, samovšečen in pol sebe. Ko mu ponudiš prst, zgrabi še sorodnike. Kop ta ista gamad potem gre v Avstrijo, kjer gara kot črna živina, niti ne pisne o tem, samo gnojevko zliva po domovini in govori kako je tam visoka plača. In potihem še vedno koristi tukajšnje “tretjerazredne” državne storitve. Ker so nemara boljše, bolj dostopne, cenejše… kdo bi vedel. To je pa resnica. Ki je vmes.

      Ni problem, da naš diplomant dela v Avstriji. Problem je, da avstrijski ne dela pri nas. Namreč naši otroci so rojeni auslederji, švercerji, hendlerji, gliharji… njih starši so goljufali državo, švercali “angleško sol”, kupovali tretjerazredno plesnivo kavo v Celovcu na kile, prašek z urami v Palmanovi, delali “šiptarska” dela v Nemčiji, preprodajali marke na črnem trgu, pljuvali po oblasti, iskali užitke in hvatrali krivine. Ja, kako se smemo in moremo zdaj čuditi, da so ti 40-50 letniki, ki so mnogi prilezli tudi do politke, kaj drugačni?? Jaz ne vidim tu nobene “rdeče zarote” ali “bele maščevalnosti”, ampak izključno to, kar se Janezek nauči, to zna! In znajo to, kar so delali starši. Pizdili čez prometna pravila, vozili pijani, … in vse kar sem že naštel.

      Posledično nam je normalno, da MI delamo v tujini. Jezi nas pa, ker “mark” ne nosimo nazaj v domovino, kot nekoč. Povsem nenormalno pa nam je, če tujec pride k nam in želi tukaj ustvarjati. Bog ne daj se ustaliti in razmnoževati. Pogrom. Tujci so kul, dokler so tu dan, dva. Še bolje bi bilo, ko bi samodenar poslali. Vse ostale oblike pa se kategorično preganja (tudi z birokracijo).

      In še o plačah: Ko je Steklarna Rogaška počepnila, da ni bila več vredna kot stavbno zemljišče, jo je prevzel tuj investitor. Samo z zamenjavo pristopa do dela je ustvaril prvi dobiček in najprej popravil PEČ, kjer talijo steklo in ljudem kupil delovno obutev. Delavci pa presrečni delajo s polno elana – ker peč dela in ker niso več v kroksah, kjer je prej vsak teden nekomu nogo skurlo. Po kratkem času so se tudi plače začele popravljati. V Slvoeniji se NIČ ne IZPLAČA, ko to isto dobi v roke tujec je takoj zgodba o uspehu.

      No, na miselnosti bo treba delat, za začetek.

    3. Čanek je premalo konkreten. Če se jaz lotil pisanja na to temo, bi ga gradil na določenem izračunu. Poskušal bi dogovoriti na vprašanja,na primer, koliko zasluži bruto, koliko je to neto,kolko znašajo davki in prispevki… Kako je s plačanim dopustom božičnico,prevozom na delo oziroma z najemnino za garsonjero…. Ali so tuji delavci manj obremenjeni z davki in prispevki itd… In na koncu bi potegnil črto (potrdil ali zavrnil bi (ne)prednost med SLO in tujino.

    4. Spoštovani,
      Pred enim letom sem se preselila v Avstrijo. Tu sedaj zivim in delam. Vzrok za selitev iz Slovenije je bil ta da nisem dobila izobrazbi primerne zaposlitve, delala sem v proizvodnji po 12h vsak dan razen nedelje. Moja želja seveda ni bila da bi delala v proizvodnji zato sem iskala sebi primerno zaposlitev, ki bi jo opravljala z veseljem. Po dolgem času iskanja sem dobila ponudbo za delo komercialista, ki sem ga sprejela in z veseljem opravljala. Obljubljena mi je bila solidna plača, delo je bilo pisano meni na kožo in služba blizu doma.. idealno.. ampak trajalo je samo 2 meseca. Potem pa ni bilo plač, delodajalec ni plačal prispevkov.. država oz zakon te prisili, da ti mora delodajalec dolgovati 3 plače da lahko prekineš pogodbo za nedoločen čas in greš na zavod..uglavnem katastrofa… 2 leti je odkar sem tožila delodajalca in nimam ničesar še rešeno. V Avstriji pa je vse precej bolj pošlihtano… za stanovanje 1 sobno z vsemi stroški razen elehtrike plačaš od 350€-400€. Socialna varnost veliko boljša. Veliko bolje se počutim tu v Avstriji kot pa v Sloveniji.

    5. Slovenija se lahkko skrije pred avstrijo.. delal 4 leta v avstriji za vec kot enkrat vecjo placo na mesec, kot bi jo prejel v sloveniji za isto delo. Plac dobis 14 na leto, plus se enkrat letno povracilo potnih stroskov. Zdaj sem se tudi preselil v avstrijo. Za dvosobno stanovanje z 80 kvadratmimi metri placam z vsemi stroski petsto evrov.. zena pravkrar rodila otroka. Porodnisko bo prejemala dve in pol leti, kljub temu da nikoli ni delala v avstriji. V glavnem ce primerjam slo in at.. je slovenija poden od podna. Izkoriscevalska drzava v kateri ti rata samo ce krades.

    6. Hja.. Ni vse crno in ni vse belo. Ze polnih 25 let, zivim in delam v Avstriji. Imam otroka avstrijskega drzavljana, prihajam v Slo (od mene oddaljena 135 km) tu in tam in sicer priznam vse in vse manj, in se iz Slo (priznam) vse raje vracam. Zelo zascitena in sigurna sem , ko se pripeljem preko drzavne meje v Avstrijo in se zares spet pocutim doma. Nimam pojma, kako lahko se je to zgodilo, da je postala Avstrija moja domovina. Ne samo, da je zelo socialno naravnana dezela, temvec je mene se najbolj prepricala njena korektnost, natancnost in iskrenost. Tukaj zakon nekaj velja.
      Po drugi strani pa sem se jaz osebno naucila veliko in kvalitetno delati sele v Avstriji. Kot tujec se tukaj od vseh zacetkov moras nadvse truditi in dokazovati, da lahko ostajas ali pa napredujes na del mestu. Da ne govorimo o jeziku, drugemu nacinu zivljenja, navadah. NI bilo lahko, veliko solz in pogresanje druzine in prijateljev, vse dotlje dokler se ne prepozna nov del zivljenja. Ker je veliko Auslenderjev (na jeziku) patriotov , sem bila ista tudi jaz. Nekje v sredini prebivanja v Avstriji sem se tudi jaz takrat patriotskega razmisljanja (zakaj sem sploh tukaj in ne zelim biti vec tujka nekje in Avstrija se naj gre solit) odsla iz Avstrije v Slo nazaj, zacela iskati sluzbo, ki je nisem nasla, prijatelje, ki niso imeli vec casa zame, zivljenje, ki mi je postalo tuje in prepoznanje, da mi je postala moja Slo tuja in sem se lepo skruseno vrnila v Avstrijo nazaj!! Le ta me je spet lepo “vzela nazaj” , brez veliko vprasanj,mi nudila se boljso sluzbo in se za konico boljse zivljenje. Ker me je Slo ze dolgo pred tem mocno, zelo mocno razocarala in tokrat za namecek sem se razocarala se jaz sama s tistimi “moja domovina” parolami, ki seveda ne drzijo. Tam kjer zivis dostojno in varno svoje zivljenje, tam kjer se dobro pocutis, tam kjer lahko na drzavo kot posameznik racunas, tam je tvoja dom, ta drzava je tvoja domovina.
      Ce si zazelim videti mojo preostalo familijo v Slo, moje prijateljice, se usedem v avto in sem v 2 urah tam. Se naklepetam, nadiham Slo zraka, se najem domace hrane in si kaj hitro spet zazelim domov. NIkoli vec ne obzalujem odhoda iz Slo in vse bolj prepricana sem, da sta zivljenje in usoda delala v mojo korist.
      Ker me Slovenija ni zelela…

    7. “sem se jaz osebno naucila veliko in kvalitetno delati sele v Avstriji. ” To, Klagenfurtčanka, je tisto, kar pravim. Da povprečen Slovenec sploh ne ve kaj pomeni delati! Samo poslušajo o velii plači, ki jih imajo drugje, ker nihče ne muksne kako je tudi delati treba zanjo! Pa o sociali, brez da bi vedeli, da je ta posledica skupnega prizadevanja vseh. Tukaj bi vsaj vse imel, pa naj pade iz neba. Naj nekdo drug… Tak je odnos iskalcev storitev: Pričakujejo popuste v smislu “saj boste pa drgič pri dregem več zaslužili”. Dejansko Slovenci nismo ne Nemci in ne Srbi (genetsko smo najbolj sestavljeni iz teh dveh genov), ker Nemci delajo in imajo, Srbi pa so ležerni, a so tudi brezbrižni, če nimajo. Mi pa bi imeli, a nič delali. JASNO, da so Slovenci, ki bi delali, pa delodajaci ne štimajo. Saj so tudi Delodajaci leni Slovenci, ki bi samo imeli. Kako dobro to vemo, ko se je uničilo toliko državnega premoženja in kapitala (tovarn, itd).

      Če sem zdaj izredno predrzen, pa lahko rečem, da so pravi Slovenci, potomci Karantanije, v Avstriji. Kategorično zanikajo nemškost in prezirajo Balkan. Kar je ostalu tukaj, je pa mešanica vseh lenih karakterjev, ki si je postlala tako, kot si je želela. Točno tako je v SLO, kot si je narod pisal sodbo sam. Izjeme pa morda želimo voz premakniti, ker ne gre vse metati v isti koš.

      Tako, kot smiselno opisuje Klagenfurtčanka: Slovenije so polna usta. Rečeno drugače, kot mali otroci: Vse bi naredili, samo da jim ni treba.

    8. Za mladino je Avstrija perspektivna država.Oba moja otroka delata in živita na Dunaju,ki je vedno med prvimi petimi mesti po kvaliteti življenja na svetu.To pa je zelo veliko.

    9. Povsod so minusi in plusi.In ni Avstrija to kar je bila prej.Ce ne znas dokaj dobro jezika in nimas nobene izobrazbe je brez veze delati pri sosedih.Navadna cistilka zaposlena za 4 ure dnevno dobi 650 eur mesecno.
      Tezko je najti delo cistilke 8h na enem mestu.Tukaj so se otroci,ce nimas babic,prijateljev da ti priskocijo na pomoc pri varstvu je zelo tezko.
      Uglavnem moje mnenje je tudi v AT delas da prezivis na mesec prisparati pa itak ne mores nic.
      Za sole je pa tudi tak ce imas denar upises otroka v boljso solo ce pa nimas pa lahko pristane v najslabsi soli.
      Se vedno mi je lepse in bolj kvalitetno zivljenje v Sloveniji.!!

    10. Sram me je,ko berem vaše komentarje o lepšem in boljšem življenju v Avstriji.Tisočletja se je naš narod boril za svojo državo,sedaj pa ko jo ima,vam to nič ne pomeni.Hlapci,vodi vas samo denar.Vaši otroci ne bodo nikdar več Slovenci,ampak bodo vekomaj avstrijski čefurji.Komu boste dajali odgovor?Ali vas nič ne boli,ko se avstrijci delajo iz vas bedaka in ko vas niti ne pogledajo drugače kot najetega hlapca.Kdor zna delati mu ni treba iti v tujino.Sem obrtnik,vodovodar,imam obrt 25 let in v moji ljubi domovini z poštenim delom živim kot kralj.Vi pa pojdite v Avstrijo in vaši vnuki se z vami ne bodo mogli pogovarjati,ker ne bodo znali slovensko.Slovenec je samo tisti,ki živi v Sloveniji,vsi ostali ste in boste ostali auslenderji in za vami ne bodo ostale nikakršne sledi.

      • Kdo se dela iz sposobnih norca, da gredo potem v tujino?
        Tudi veliki Slovenec Primoč Trubar je moral odditi, pa je oče slovenskega jezika in naroda?
        Moral je umreti v Nemčiji in je še vedno tam, saj ga bolj spoštujejo kot doma Slovenci.

      • to pa pač ni res…… 2 leti sem delal v sloveniji plače so ble boge če so sploh bile je prišel mesec da sploh plače ni bilo pa da ne omenjam nadure v sloveniji bogatijo samo lopovi…. tu drugega nisem dobil kot dolgove zaj pa že 3 leta delam v avstriji pa je bomba samo en razumem zakaj še moram ta pofukan davek plačevat itak v tujini služim da tu zapravljam

    11. Pomanjkanje potrebnega znanja
      Gospa Cvetka Selšek, predsednica uprave SKB banke, je v Tarči (22.02.2018) povedala, da je bilo vsekakor prav, da smo se ob osamosvojitvi odločili za demokracijo in tržno ekonomijo, a nam je in nam še vedno manjkajo znanja za demokracijo in za tržno ekonomijo, nimamo jih doma.
      Bivši predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič je dejal, da je največji problem Slovencev to, da so prepričani, da so najbolj pametni na svetu in da največ vedo na svetu.
      Koncem leta 2014 nas je s svojo delegacijo obiskal predsednik ZRN Joachim Gauck. Organizirana je bila tudi zelo aktualna okrogla miza, na kateri sta sodelovala tudi predsednika Nemčije in Slovenije, vsak s svojimi izbranci. Slovenskega predsednika Boruta Pahorja je spremljala tudi slovenska veleposlanica. Razpravo je prenašala nacionalna RTV, posnetek je dosegljiv na spletu. Tedaj me je presenetila očitno »navijaška« vnema veleposlanice Marte Kos, ki je nemški delegaciji hotela prikazati Slovenijo, kot deželo skoraj za vzgled uspešnega razvoja, ki je zasnovan na centrih odličnosti, česar bi se tudi razviti Nemci lahko naučili. Ta navdušenost veleposlanice je dajala ton tej okrogli mizi in tudi poročanju slovenskih novinarjev. Spremljal sem poročanje slovenskih medijev. Presenečen sem opazil, da je pomanjkljivo. Na osnovi ogleda posnetka, sem potem na kratko zapisal bistveno sporočilo Sloveniji. Tisk je ta moj zapis objavil pod naslovom »Kaj so temelji razvoja dežele?« Nemška podjetnica in predstavnica Bavarske je namreč povedala, kaj je omogočilo razvoj Bavarske, da je iz zelene, predvsem kmetijske dežele, postala visoko razvita tehnološka dežela najvišjega ranga z razvitim gospodarstvom in podjetji, svetovnimi nosilci razvoja. Povedala je, da so bili za Bavarsko najpomembnejši trije temelji, ki jih je vredno ponoviti.
      Prvi temelj je, da je deželna vlada oz. država poskrbela, da so univerze nudile deželi potrebno znanje za razvoj, poskrbela je, da funkcionira dualni izobraževalni sistem za iskane poklice.
      Drugi temelj je bila izdelana dolgoročna vizija razvoja in temu ustrezno veliko vlaganje v infrastrukturo, ceste, železnice in letališča.
      Tretji temelj pa je zagotovljena zanesljiva in načrtno dostopna energija po deželi.
      Kaj se lahko naučimo na tem primeru? To, da kdor nekaj tako »slika«, da se kar blešči, lahko tedaj ne vidi več dobro in prezre bistvo. Kaj se lahko nauči Slovenija od Bavarske? Kaj so torej lahko temelji razvoja?
      Berem tudi: »Raziskava britanskih ekonomistov Sasche Beckerja, Petra H. Eggerja in Maximiliana von Ehrlicha kaže, da evropska sredstva spodbudijo razvoj le v približno v 30 odstotkih regij. Glavna dejavnika pri tem sta pričakovana učinkovitost vladnega aparata in lokalnih oblasti ter morda nekoliko presenetljivo izobraženost prebivalstva. Nadpovprečna izobraženost lahko prinese večji izkoristek evropskih sredstev in tudi 0,63 odstotne točke višjo rast BDP kot v regijah z manj izobraženim prebivalstvom. V Sloveniji višje rasti BDP ni bilo mogoče opaziti. Odgovor za takšno stanje lahko torej iščemo tudi v neučinkovitosti občin in vlade.«

      Kaj pa če v deželi le ni prave izobrazbe, znanja?
      Ali so proizvajalci znanja, univerze,visoko šolstvo, inštituti »prodajali« vladam, prebivalstvu neustrezno znanje za razvoj dežele, za dvig dodane vrednosti in BDP-ja?
      Kaj se lahko nauči Slovenija od Bavarske?
      Kaj so torej lahko temelji razvoja?

    Komentiraj