Na Češkem volivci opravili s populisti, socialisti in komunisti. Najverjetnejša posledica pro-evropska politika ter klofuta Rusiji in Kitajski

Na parlamentarnih volitvah na Češkem je po preštetju glasov z 99 odstotkov volišč prišlo do preobrata: potem ko so mediji že praktično razglasili zmago vladajoče populistične stranke Ano premierja Andreja Babiša, je namreč na koncu z zelo tesno večino očitno vendarle zmagalo konservativno opozicijsko zavezništvo Spolu (Skupaj).

Zavezništvo, v katerem so moči združile stranke TOP 09, Demokratska državljanska stranka (ODS) in krščanski demokrati (KDU-ČSL), je namreč po zadnjih podatkih prejelo 27,6 odstotka glasov, medtem ko naj bi jih stranka Ano prejela le 27,3.

Pogledali smo, kaj bo najverjetnejša sprememba na vrhu češke politike pomenila za češko bodočo politično usmeritev. Po mnenju komentatorjev in analitkov bo zmaga zavezništev pomenila proevropsko politiko in konec koketiranja z Rusijo in Kitajsko.

"Sprememba je tu, mi smo sprememba," je zmago komentiral vodilni kandidat Spolu, sicer pa predsednik ODS Petr Fiala in dodal, da je zmagala politika vrednot, brazgotine, ki jih zapušča aktualna vlada, pa se bodo zacelile. Premier Babiš je priznal poraz ter čestital vodilnemu kandidatu zavezništva Spolu Petru Fiali.

Že pred tem je bilo sicer jasno, da bosta imeli dve največji opozicijski zavezništvi - Spolu (Skupaj) in liberalno zavezništvo (PIR – STAN) sestavljeno iz stranke Pirati in stranke županov (STAN) - skupaj absolutno večino poslanskih sedežev. Po zadnjih projekcijah jih bosta imeli 108 od skupno 200. Pirati in župani so po zadnjih podatkih prejeli 15,5 odstotka glasov.

Babiš ne bo uspel sestaviti vlade, socialisti in komunisti prvič niso prišli v parlament

Analitiki pričakujejo dolgotrajna pogajanja po volitvah in lahko traja celo nekaj mesecev preden bo Češka dobila novo vlado. Čeprav je zavezništvo SPOLU doseglo 35.000 več glasov od Babiševe stranke pa je slednja zaradi češkega proporcionalnega sistema dobila 1 sedež v parlamentu več.

Čeprav Babiša še vedno vidijo kot nekoga, kateremu bo Zeman podelil mandatarstvo, pa se zdi, da ne bo dobil zadostne podpore v parlamentu. Obe zavezništvi sodelovanje z Babiševimi populisti zavračata, njihov edini morebitni koalicijski partner bi namreč bila skrajno desna stranka Svoboda in direktna demokracija, ki je prejela 9,6 odstotka glasov. Če bi protikorupcijska stranka Prisaha oziroma CSSD na volitvah dobila 0,3 % oziroma 0,4 % več glasov, bi vstopili v parlament in bi najverjetneje sklenili dogovor z ANO.

Izid volitev pa je zgodovinski tudi zato, ker se komunisti in socialdemokrati v parlament prvič po treh desetletjih niso prebili. Piratska stranka je v novem sklicu parlamenta zasedla le štiri sedeže, v primerjavi s 22, ki so jih osvojili na zadnjih splošnih volitvah leta 2017. To je za socialno progresivno stranko kar hud udarec.

Sijajnost češke zmage v barvah. Nič več rdečega. ☕ pic.twitter.com/1zOf994kyK

— Libertarec (@Libertarec) October 11, 2021

Kako trdna bo koalicija petih strank?

Najverjetnejša kombinacija je, da se bo zgodila koalicija obeh zavezništev Spolu/Pir-stan, a analitiki napovedujejo tudi, da je ključno vprašanje, kako stabilno bo sodelovalo petih vpletenih strank. Češka je bila do sedaj vajena  koalicij dveh ali treh strank, tako bi se prvič zgodilo, da bi imela koalicija pet strank. SPOLU sestavljajo ODS (konservativna stranka), krščanski demokrati (KDU-CSL) in centristični TOP-09. Te tri stranke so našle skupni jezik v predvolilnem manifestu, vendar bo težje najti skupne lastnosti z zavezništvom PIR-STAN, katerega manifest je bil v nasprotju z desnosredinsko skupino.

Medtem ko ima SPOLU program za podjetja in nizke davke, je zavezništvo PIR-STAN pozvalo k progresivni politiki. Fiala, vodja SPOLU in verjetno naslednji premier, je v preteklosti že obtoževal Pirate, da so "neo-marksisti". A slab rezultat Piratov bi to lahko obrnil na glavo, saj so dobili le omenjene 4 sedeže, njihova moč pa je posledično precej majhna.

Češka se bo obrnila proti Zahodu in EU ter proč od koketiranja z Rusijo in Kitajsko

Če bosta zavezništvi Spolu in Pir-Stan sestavili naslednjo vlado, bo to "pomenilo stabilizacijo češke demokracije in močno potrditev njenih zahodnih zavez EU in Natu," je v povolilnem komentarju dejal Filip Kostelka, predavatelj na Univerzi v Essexu.

To bo po njegovem mnenju tudi pomenilo, da se Češka izogiba nasprotovanju EU. V začetku tega leta je revizija Evropske komisije pokazala, da je Babiš v navzkrižju interesov, ker je njegov konglomerat Agrofert sprejemal subvencije iz Bruslja. Revizija je pokazala, da je Babiš še vedno sprejemal odločitve v družbi, kljub temu, da je iz vodenja družbe odstopil, ko je leta 2017 postal premier.

Evropska komisija je grozila, da bo Češki odložila nujna plačila, če ne izvede ključnih reform protikorupcijske zakonodaje, drugi mandat Babiša na mestu predsednika vlade bi zato zagotovo stopnjeval napetosti z Brusljem. "Na splošno je izid volitev dobra novica ali celo zmaga za liberalno demokracijo," je dejal Kostelka.

"Zdi se verjetno, da se bo zunanja politika češke vlade bolj dosledno usklajevala z EU in ZDA," je dejal Richard Q. Turcsanyi, programski direktor Srednjeevropskega inštituta za azijske študije na univerzi Palacky v Olomoucu. To bi pomenilo tudi konec koketiranja s Kitajsko ali Rusijo, je dejal Turcsanyi, kljub temu, da bi predsednik republike Zeman, vodilni arhitekt prokitajske in proruske agende, lahko ostal predsednik do januarja 2023.

S komentarjem, da bo češka šla na pot pro-evropskih vrednot, se strinja tudi direktor evropskega centra za varnostne politike v Pragi, nekdanji smučarski skakalec Jakub Janda.

Czech Republic just had the best election result since 2010.

Strong centre-right coalition won, expect pro-NATO+EU position, hawkish policies on Russia and China, explicit support for Taiwan and human rights, little support for regional destructive activities of Viktor Orban.

— Jakub Janda (@_JakubJanda) October 11, 2021

Največjo in najuspešnejšo stranko zavezništva SPOLU ODS mnogi imenujejo evroskeptično, saj je na evropski ravni povezana v skupino konzervativcev ECR. Kar pa se zdi pretirano, kljub temu, da so v nekaterih primerih potegnili skupaj s poljsko vladajočo stranko PiS.

Kaj bo z Zemanom?

Pozornost je sedaj na češkemu predsedniku Milošu Zemanu, tesnemu zavezniku Babiša, ki je napovedal, da bo mandat za sestavo vlade najprej podelil najmočnejši posamezni stranki, tudi če bo katero od zavezništev skupaj prejelo več glasov.

Zeman je v nedeljo na pogovorih sprejel Babiša, kmalu zatem pa so ga zaradi zdravstvenih težav prepeljali na oddelek intenzivne nege osrednje vojaške bolnišnice v Pragi. Njegov zdravnik je kasneje novinarjem povedal, da so razlog zapleti, povezani s predsednikovim kroničnim obolenjem, pri čemer podrobnosti ni navedel. 77-letnega Zemana, ki je imel že v preteklosti težave z zdravjem, so sicer v začetku septembra odpustili iz bolnišnice. Po nekaterih prejšnjih navedbah boleha za diabetesom in je zaradi živčnega obolenja odvisen od invalidskega vozička.

Predsednik države igra po volitvah na Češkem odločilno vlogo, saj mora podeliti mandat za sestavo vlade. Če bi bil opravilno nesposoben, bi to nalogo prevzel predsednik spodnjega doma parlamenta.