Na čelo najuspešnejših politikov meseca Alojz Kovšca, drastičen padec Marjana Šarca

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Mesec oktober je, kar se tiče uspešnosti delovanja slovenskih politikov, prinesel precejšnje spremembe. Politiki LMŠ, na čelu s predsednikom vlade Marjanom Šarcem, tonejo vse nižje. Podobno tudi politiki Levice. Svetla izjema je minister za finance, Andrej Bertoncelj.

Po katastrofalnem prvem delu leta pa se vse bolj pobirajo politiki Socialnih demokratov. Po zdrsu predsednika republike, Boruta Pahorja pa je vrh lestvice uspešnosti politikov prvič zasedel predsednik Državnega sveta RS, Alojz Kovšca.
V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj, oziroma predvsem, političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno …

Sodelujoči poznavalci politike: dr. Miro Haček, Aljuš Pertinač, Luka Lisjak, Sebastjan Jeretič, Tino Mamić, Ivan Puc, dr. Matevž Tomšič, dr. Matej Lahovnik, Sašo Ornik, Igor Vovk, Helena Jaklitsch, Bojan Požar, Marko Pavlišič, Martin Nahtigal, Rok Čakš








Predsednik državnega sveta, Alojz Kovšca je politik v vzponu, se v glavnem strinjajo poznavalci slovenske politike. Po Marjanu Šarcu, Borutu Pahorju in Mateju Toninu je četrti obraz, ki se je, od letošnjega januarja, ko smo začeli s projektom, znašel na vrhu lestvice najuspešnejših politikov meseca.

Pomemben vzpon je uspel tudi očitno daleč najuspešnejšemu vladnemu politiku, finančnemu ministru Andreju Bertonclju. Povprečna ocena 3.20 dokazuje, da analitiki dobro delo v vladi znajo nagraditi - in Bertoncelj jih očitno s svojimi fiskalnimi in davčnimi ukrepi prepriča.

Vseeno pa bolj kot vzponi v oči bodejo zdrsi po lestvici. Po razmeroma stabilnem krščansko-demokratskem paketu politikov je malenkost zdrsnil meteor SDS-a Anže Logar. Precej bolj pa predsednik države Borut Pahor (s 3.80 na 3.07), za katerega nekateri analitiki menijo, da krušenje ugleda državnih institucij kot sta Ustavno sodišče in SOVA, spremlja preveč pasivno in iz ozadja.

Navkljub odmevni protestniški akciji na ulicah Ljubljane je opazno zdrsnil tudi Marjan Podobnik, Franc Kangler pa se je ob prvi prisotnosti na lestvici povzpel celo nad vse nekdanje kolege iz SLS.

Med "uspešnimi politiki meseca", kamor uvrstimo tiste s povprečno oceno nad 2.50, sta se prvič po dolgem času znašla politika Socialnih demokratov - Matjaž Han in Tanja Fajon. Trend je očiten - politiki SD-ja se iz meseca v mesec dvigujejo z dna, kjer so bili prej, medtem ko tja drsijo predvsem politiki LMŠ, pa tudi Levice. Vsaj trije izmed slednjih so se do sedaj praviloma uvrščali med "uspešne politike", tokrat pa prvič politikov te radikalne leve stranke nad povprečno oceno 2.50 ni.

"Mislim, da se je predsednik republike Borut Pahor ob aferi Sova in ustavno sodišče precej izgubil," je situacijo dobro predvidel Bojan Požar. Po njegovem sta namreč to točki, ko moral nekaj javno reči, saj gre za izjemno pomembne državne institucije in službe.

"Njegov molk je nenavaden tudi zato, ker gre za enega od najbolj izkušenih politikov v državi, in ker je to njegov zadnji mandat, in bi ga, nenazadnje, lahko skrbelo za njegovo politično dediščino, legacy, na funkciji predsednika države," dodaja Požar.

Obenem izpostavlja Alojza Kovšco, ki se po novinarjevem prepričanju razvija v potentnega politika, ki nesporno kaže svoje ambicije in se razvija v enega od liderjev desno od sredine, na katerega bo treba računati. 







Če je bila lestvica neuspešnih politikov v prvih mesecih leta še prevladujoče pobarvana v rdečo barvo Socialnih demokratov, se ob vstopu v drugo leto mandata vse bolj barva v vijolično in modro.

Tla pod nogami izgubljajo pred meseci visoko ocenjeni Marjan Šarec (najuspešnejši politik meseca januarja, zdaj predzadnji), minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek ter prva obraza Levice Luka Mesec in Miha Kordiš.

No, predstavniki Levice skrbijo, da tudi lestvica neuspešnih politikov meseca ostaja precej rdeča. V spodnji del ostajajo priklenjeni pomembni ministri te vlade Jernej Pikalo, Miro Cerar, Alenka Bratušek in Karl Erjavec.

Ob prvi uvrstitvi med ocenjevane politike pa je dno zasedla sicer na videz perspektivna mlada političarka LMŠ, Jerca Korče. Marjana Šarca je sramote zadnjega mesta najbrž rešila z nespretnim tvitom o Janševih grožnjah na KNOVS-u, ki so se po javni objavi magnetograma izkazale za neresnične. Kljub slabemu štartu pa Korčetove ni kar tako za odpisati.

Bojan Požar v sicer v njej vidi "sliko in priliko LMŠ". Konec koncev je podpredsednica Šarčeve stranke, tako rekoč prva dama LMŠ, dodaja Požar.

 

"Manj je več. Dejansko je v trenutnem stanju za večino politikov bolje, da jih ni na radarju ljudi in medijev," ocenjuje Marko Pavlišič. Zanj je lep primer Karel Erjavec - ker kogar ni, se ga ne morejo ljudje naveličati, ob neumnostih ostalih pa bo začela ljudi počasi dajati nostalgija po tistih, ki jih ni videti. Pa še spočijejo si lahko in nato delajo bolj sveži, še dodaja nekdanji poslanec Državljanske liste.

Vlada deluje vse bolj utrujeno


Kar precej besed pa so sodelujoči poznavalci politike namenili po njihovem mnenju vse slabšemu delu vlade RS.

Slednje izraža tudi povprečna ocena uspešnosti delovanja vlade, ki je prvič zdrsnila pod 1.7.

"Opaziti je, da je vlada utrujena že po enem letu mandata. Poleg pritiskov z vseh strani in pomanjkanja vidnih rezultatov pa je ponovno pomembno zelo slabo komuniciranje ministrstev. Kot da se niso nič naučili iz prejšnjih mandatov," meni strokovnjak za politični marketing Sebastjan Jeretič.  

Profesor s FDV, dr. Miro Haček, opozarja, da se je vlada predvsem ukvarjala z reševanjem različnih afer, v katere so jo potisnili bodisi sam predsednik vlade, bodisi posamezni ministri. Hkrati pa je njeno sodelovanje z zunajkoalicijsko partnerico Levico naletelo na skorajda nepremostljive ovire pri sprejemanju proračuna.

"Vlada, ki jo na oblasti ohranja zavezništvo s stranko Levica in ki se diči s tem, da je socialno čuteča, je ukinila dodatek na delovno aktivnost tistim, ki delajo in zaslužijo manj, kot bi po zakonu morali," pa razloge za padec uspešnosti in tudi javnomnenjske priljubljenosti vlade izpostavlja komentator oddaje Faktor na TV3, Aljuš Pertinač

Obenem pa se po opažanjih komentatorja Domovine Martina Nahtigala premier ukvarja samo še s svojo javno podobo in obiskuje dogodke: "Vlada sicer sprejema vrsto ukrepov, ki sicer polnijo naslovnice medijev, vendar o sistemskih rešitvah, ki bi nas pripravile na naslednjo krizo, pa ne govorimo."

"Strici iz ozadja so dovolili napad na vlado Marjana Šarca. To je mafijsko sporočilo," pa je neposreden Tino Mamić. A po njegovo se spremeniti ne more nič, saj ne gre za neposlušnost Šarca, ki se skuša v javnosti pokazati kot samostojni politik. "Gre za operativno nesposobnost najmanj sposobne slovenske vlade v zgodovini in to je začelo jeziti botre globoke države in novinarje," je prepričan urednik in publicist. Oboji pa bi se po njegovih besedah morali zavedati, da je negativna selekcija prevladala ravno zaradi medijev in stricev iz ozadja.

Bojan Požar pa še izpostavlja, da se je vlada pretekli mesec prvič soočila z dramatičnim padcem javnega mnenja, kar pomeni, da se je soočila z realnostjo.

"Zdaj je tudi že povsem jasno, da - tudi če Šarčeva vlada obstane do leta 2022 - se ne bo lotila nobene resne družbene reforme, ampak bo delovala zgolj in samo v vlogi lastnega političnega preživetja," je prepričan. Odraz tega vidi tudi v vladni potrditvi predloga opozicijske SDS, da se bodo upokojenci in starejši lahko po državi zastonj vozili z avtobusi in vlaki. 

"Do konca mandata te vlade lahko pričakujemo tudi še povečano fevdalizacijo resorjev, nasilno kadrovanje, odpiranje ideoloških spopadov in odpiranje nekih stranskih zgodb ter vedno manjše manjše možnosti, da kakšen minister odleti - neprostovoljno." Dober pokazatelj slednje teze pa je po Požarjevem mnenju primer kmetijske ministrice Aleksandre Pivec, ki je globoko v aferi SRIPT. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike