Na Bavarskem v vseh državnih ustanovah izobesili križe. Cerkev je proti
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Medtem ko se v Sloveniji zdi nepredstavljivo, da bi v državnih ustanovah, šolah kot znak narodove kulturne identitete viseli križi, je to v naših sosednjih državah nekaj povsem samoumevnega.
Podobno prakso je uvedla tudi bavarska vlada pod vodstvom Markusa Söderja (CSU), ki je odločila, da mora v vseh državnih ustanovah kot kulturni simbol viseti vsaj en križ.
A upor proti temu je prišel tudi z nepričakovane strani. Ob skrajni levici je namreč proti tudi Katoliška cerkev.
Omenjeno dogajanje tako zopet kaže, kako zapleten je odnos religija-kultura, pa tudi, kako daleč od zrelega in "nehisteričnega" dojemanja te tematike je, v primerjavi z zahodnoevropskimi, slovenska družba.
Markus Söder je krmilo bavarske vlade od predsednika konservativne CSU (Krščansko-socialna unija, sestrska stranka zvezne CDU Angele Merkel) Horsta Seehoferja prevzel marca ter med drugim napovedal poudarek na tradicionalnih krščanskih vrednotah in identiteti.
Tako je že kot eno prvih potez po seji kabineta 24. aprila oznanil ukaz o izobešenju najmanj enega križa kot kulturnega simbola v vseh deželnih državnih ustanovah s 1. junijem letos. Omenjeno odločitev je objavil tudi na Twitterju ter dodal, da je takoj po zasedanju kabineta v preddverju poslopja deželne vlade izobesil križ.
Ob tem je poudaril, da omenjena odločitev po njegovo ne krši določb bavarske deželne ustave o verski nevtralnosti ter ločitvi religije in države, saj da križi predstavljajo simbol bavarske identitete.
Ukaz se seveda nanaša (le) na vse deželne ustanove, kar med drugim pomeni tudi vse šole. Bavarska je sicer ena najbolj katoliških nemških zveznih dežel - okoli 50 % prebivalcev se izreka za katoličane, medtem ko se jih za pripadnike protestantske veroizpovedi opredeljuje okoli 20 %.
Kot je sicer za podobna dogajanja običajno, je odločitev sprožila zelo burno javno polemiko med zagovorniki in nasprotniki. Prvi poudarjajo pravico Bavarcev in Nemcev do izražanja svoje identitete in kulture, katere del je tudi (predvsem katoliška) vera; drugi pa bodisi trdijo, da ukaz krši načelo sekularnosti bavarske in nemške družbe (o tem si niso enotni niti bavarski pravniki), bodisi pravijo, da gre za poceni nabiranje političnih točk.
Na Bavarskem namreč oktobra prihajajo parlamentarne volitve, na katerih raziskave relativno dober rezultat napovedujejo tudi skrajno desni protimigrantsko usmerjeni Alternativi za Nemčijo (AfD), ki naj bi CSU pobirala nezanemarljiv del volivcev.
Poleg pričakovanih kritik iz vrst (skrajne) levice ter zelenih, ki trdijo, da odločitev v nemški družbi povečuje razdor in sovraštva, pa te prihajajo tudi iz liberalnih sredinskih strank, npr. FDP (njen vodja Christian Lindner je potezo primerjal kar z ravnanji turškega predsednika Erdogana) ter celo iz vrst Cerkve.
Oglasil se je denimo vodja nemške škofovske konference, kardinal Reinhard Marx. Odločitev je ostro kritiziral, saj da Söderjeva formulacija o križu kot kulturnem simbolu tega razvrednoti: "Kdor razume križ le kot kulturni simbol, ga ne razume." Dodal je tudi, da to pomeni tudi izkoriščanje vere v politične namene ter "razlastninjenje križa" za potrebe države. Poleg tega tudi po njegovo v družbi ustvarja delitve, nemir in sovražnosti.
Na njegovo izjavo se je že kritično odzvala Beatrix von Stroch iz AfD, ki v takšnih izjavah vidi razlog za to, da se lahko dogaja "islamizacija Nemčije".
Medtem ko se v Sloveniji zdi nepredstavljivo, da bi v državnih ustanovah, šolah kot znak narodove kulturne identitete viseli križi, je to v naših sosednjih državah nekaj povsem samoumevnega.
Podobno prakso je uvedla tudi bavarska vlada pod vodstvom Markusa Söderja (CSU), ki je odločila, da mora v vseh državnih ustanovah kot kulturni simbol viseti vsaj en križ.
A upor proti temu je prišel tudi z nepričakovane strani. Ob skrajni levici je namreč proti tudi Katoliška cerkev.
Omenjeno dogajanje tako zopet kaže, kako zapleten je odnos religija-kultura, pa tudi, kako daleč od zrelega in "nehisteričnega" dojemanja te tematike je, v primerjavi z zahodnoevropskimi, slovenska družba.
Odločitev novega bavarskega premiera, ki buri duhove
Markus Söder je krmilo bavarske vlade od predsednika konservativne CSU (Krščansko-socialna unija, sestrska stranka zvezne CDU Angele Merkel) Horsta Seehoferja prevzel marca ter med drugim napovedal poudarek na tradicionalnih krščanskih vrednotah in identiteti.
Tako je že kot eno prvih potez po seji kabineta 24. aprila oznanil ukaz o izobešenju najmanj enega križa kot kulturnega simbola v vseh deželnih državnih ustanovah s 1. junijem letos. Omenjeno odločitev je objavil tudi na Twitterju ter dodal, da je takoj po zasedanju kabineta v preddverju poslopja deželne vlade izobesil križ.
Klares Bekenntnis zu unserer bayerischen Identität und christlichen Werten. Haben heute im Kabinett beschlossen, dass in jeder staatlichen Behörde ab dem 1. Juni ein Kreuz hängen soll. Habe direkt nach der Sitzung ein Kreuz im Eingangsbereich der Staatskanzlei aufgehängt. pic.twitter.com/o99M0dV4Uy
— Markus Söder (@Markus_Soeder) 24 April 2018
Ob tem je poudaril, da omenjena odločitev po njegovo ne krši določb bavarske deželne ustave o verski nevtralnosti ter ločitvi religije in države, saj da križi predstavljajo simbol bavarske identitete.
Ukaz se seveda nanaša (le) na vse deželne ustanove, kar med drugim pomeni tudi vse šole. Bavarska je sicer ena najbolj katoliških nemških zveznih dežel - okoli 50 % prebivalcev se izreka za katoličane, medtem ko se jih za pripadnike protestantske veroizpovedi opredeljuje okoli 20 %.
Zelo pestri in mešani odzivi
Kot je sicer za podobna dogajanja običajno, je odločitev sprožila zelo burno javno polemiko med zagovorniki in nasprotniki. Prvi poudarjajo pravico Bavarcev in Nemcev do izražanja svoje identitete in kulture, katere del je tudi (predvsem katoliška) vera; drugi pa bodisi trdijo, da ukaz krši načelo sekularnosti bavarske in nemške družbe (o tem si niso enotni niti bavarski pravniki), bodisi pravijo, da gre za poceni nabiranje političnih točk.
Na Bavarskem namreč oktobra prihajajo parlamentarne volitve, na katerih raziskave relativno dober rezultat napovedujejo tudi skrajno desni protimigrantsko usmerjeni Alternativi za Nemčijo (AfD), ki naj bi CSU pobirala nezanemarljiv del volivcev.
Poleg pričakovanih kritik iz vrst (skrajne) levice ter zelenih, ki trdijo, da odločitev v nemški družbi povečuje razdor in sovraštva, pa te prihajajo tudi iz liberalnih sredinskih strank, npr. FDP (njen vodja Christian Lindner je potezo primerjal kar z ravnanji turškega predsednika Erdogana) ter celo iz vrst Cerkve.
Oglasil se je denimo vodja nemške škofovske konference, kardinal Reinhard Marx. Odločitev je ostro kritiziral, saj da Söderjeva formulacija o križu kot kulturnem simbolu tega razvrednoti: "Kdor razume križ le kot kulturni simbol, ga ne razume." Dodal je tudi, da to pomeni tudi izkoriščanje vere v politične namene ter "razlastninjenje križa" za potrebe države. Poleg tega tudi po njegovo v družbi ustvarja delitve, nemir in sovražnosti.
Na njegovo izjavo se je že kritično odzvala Beatrix von Stroch iz AfD, ki v takšnih izjavah vidi razlog za to, da se lahko dogaja "islamizacija Nemčije".
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.