Na Bavarskem v vseh državnih ustanovah izobesili križe. Cerkev je proti

Uredništvo
15

Embed from Getty Images

Medtem ko se v Sloveniji zdi nepredstavljivo, da bi v državnih ustanovah, šolah kot znak narodove kulturne identitete viseli križi, je to v naših sosednjih državah nekaj povsem samoumevnega.

Podobno prakso je uvedla tudi bavarska vlada pod vodstvom Markusa Söderja (CSU), ki je odločila, da mora v vseh državnih ustanovah kot kulturni simbol viseti vsaj en križ.

A upor proti temu je prišel tudi z nepričakovane strani. Ob skrajni levici je namreč proti tudi Katoliška cerkev. 

Omenjeno dogajanje tako zopet kaže, kako zapleten je odnos religija-kultura, pa tudi, kako daleč od zrelega in “nehisteričnega” dojemanja te tematike je, v primerjavi z zahodnoevropskimi, slovenska družba.

Odločitev novega bavarskega premiera, ki buri duhove

Markus Söder je krmilo bavarske vlade od predsednika konservativne CSU (Krščansko-socialna unija, sestrska stranka zvezne CDU Angele Merkel) Horsta Seehoferja prevzel marca ter med drugim napovedal poudarek na tradicionalnih krščanskih vrednotah in identiteti.

Tako je že kot eno prvih potez po seji kabineta 24. aprila oznanil ukaz o izobešenju najmanj enega križa kot kulturnega simbola v vseh deželnih državnih ustanovah s 1. junijem letos. Omenjeno odločitev je objavil tudi na Twitterju ter dodal, da je takoj po zasedanju kabineta v preddverju poslopja deželne vlade izobesil križ.

Ob tem je poudaril, da omenjena odločitev po njegovo ne krši določb bavarske deželne ustave o verski nevtralnosti ter ločitvi religije in države, saj da križi predstavljajo simbol bavarske identitete.

Ukaz se seveda nanaša (le) na vse deželne ustanove, kar med drugim pomeni tudi vse šole. Bavarska je sicer ena najbolj katoliških nemških zveznih dežel – okoli 50 % prebivalcev se izreka za katoličane, medtem ko se jih za pripadnike protestantske veroizpovedi opredeljuje okoli 20 %.

Zelo pestri in mešani odzivi

Kot je sicer za podobna dogajanja običajno, je odločitev sprožila zelo burno javno polemiko med zagovorniki in nasprotniki. Prvi poudarjajo pravico Bavarcev in Nemcev do izražanja svoje identitete in kulture, katere del je tudi (predvsem katoliška) vera; drugi pa bodisi trdijo, da ukaz krši načelo sekularnosti bavarske in nemške družbe (o tem si niso enotni niti bavarski pravniki), bodisi pravijo, da gre za poceni nabiranje političnih točk.

Na Bavarskem namreč oktobra prihajajo parlamentarne volitve, na katerih raziskave relativno dober rezultat napovedujejo tudi skrajno desni protimigrantsko usmerjeni Alternativi za Nemčijo (AfD), ki naj bi CSU pobirala nezanemarljiv del volivcev.

Poleg pričakovanih kritik iz vrst (skrajne) levice ter zelenih, ki trdijo, da odločitev v nemški družbi povečuje razdor in sovraštva, pa te prihajajo tudi iz liberalnih sredinskih strank, npr. FDP (njen vodja Christian Lindner je potezo primerjal kar z ravnanji turškega predsednika Erdogana) ter celo iz vrst Cerkve.

Oglasil se je denimo vodja nemške škofovske konference, kardinal Reinhard Marx. Odločitev je ostro kritiziral, saj da Söderjeva formulacija o križu kot kulturnem simbolu tega razvrednoti: “Kdor razume križ le kot kulturni simbol, ga ne razume.” Dodal je tudi, da to pomeni tudi izkoriščanje vere v politične namene ter “razlastninjenje križa” za potrebe države. Poleg tega tudi po njegovo v družbi ustvarja delitve, nemir in sovražnosti.

Na njegovo izjavo se je že kritično odzvala Beatrix von Stroch iz AfD, ki v takšnih izjavah vidi razlog za to, da se lahko dogaja “islamizacija Nemčije”.

15 KOMENTARJI

  1. Vodja nemške škofovske konference, kardinal Reinhard Marx je proti. Nič hudega, bodo pa islamisti svoj verski simbol posodili nemški kulturi. Oni nimajo zadržkov.

  2. Povsem razumem potrebo po zaščiti nemške kulture in veroizpovedi ter vrednot, ki krasijo dostojanstvo naroda. To bi morali biti vzgledi vsem narodom EU ter opozorilo pred muslimizacijo našega sveta!

  3. Glavno da visi križ, razlaga pa je lahko umetniška. Ni čudno, da Katoliška Cerkev v Nemčiji tako usodno plahni in prodaja svoje zgradbe. Komu mar za tako Cerkev? In kardinal da je peno dobil na usta? Ker so križe obesili? To se dogaja samo obsedenim s hudim duhom.

    • J,opazovalec:da,križ je lahko mnogopomenski simbol iz različnih kultur-Kristusov križ pa je le eden in edini. Omenjeni kardinal ni želel,da se izprazni ali izvotli bistvo in pomen edinstvenega Kristusovega križa in tudi jaz tega ne želim.

  4. Najbolj je vse izvotleno, ko sploh ni več križa na steni. Kajti potem pride kaj drugega tam, kot Jezus pove v evangeliju. Kardinal pa je obseden, nima zdrave pameti, ki pravi, da je tudi slaba reklama dobra reklama.

  5. Če je Nemčija že več kot 1000 let KRŠČANSKA, je to, kar so naredili BAVARCI pohvalevredno. Cerkvenega vrha pa enostavno ne razumem.

    Edina državnika, ki si upata braniti KRŠČANSTVO sta Trump in PUTIN – s tem sta prehitela celo PAPEŽA.

  6. Kdaj so bodo oglasili muslimani, da se spremeni avtrijska zastava. Po izročilu namreč naj bi se avstrijski vojvoda nekoč tako divje bojeval, da je muslimanska kri namočila vse belo ogrinjalo, razen dela pod opasico za meč. Zato je sprejel rdečo in belo za barvi svojega prapora. Rdeča, bela in rdeča proga so znamenje Avstrije že več kot 800 let. O rabi takšne zastave poroča zapisek iz 1191, kar priča, da je avstrijska zastava ena najstarejših na svetu. Barvi sta bili v rabi v
    času, ko je bila Avstrija del Svetega rimskega cesarstva pod Habsburžani (do leta 1806), in tudi danes

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime