Na Balkanu se spet vse podira - Hrvati z deklaracijo o BIH, na Kosovu ustanovitev nove vojske
POSLUŠAJ ČLANEK
Na območju nekdanje Jugoslavije konflikti med posameznimi državami in etničnimi skupinami nikakor nočejo izginiti iz dnevnega reda. V zadnjem času najbolj aktualna spora o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško ter o imenu države med Grčijo in Makedonijo se trenutno rešujeta mirno, po sodni in diplomatski poti. Zaradi arbitražnega sporazuma se ta trenutek v mednarodni skupnosti ne vznemirja prav nihče. Na vidiku so težji in bistveno bolj vnetljivi problemi.
Prvo od takšnih žarišč je Bosna in Hercegovina. V petek je hrvaški Sabor sprejel deklaracijo o položaju Hrvatov v BiH, ki jo lahko razumemo kot pritisk na vzpostavljanje drugačnih razmerij med tam živečimi narodi.
Pravi vihar pa je sprožila odločitev kosovskih oblasti o oblikovanju lastne vojske. Kosovo čedalje bolj stopa k prevzemu polne suverenosti nad svojim ozemljem, in to brez soglasja Srbije. Ta je že zahtevala sklic Varnostnega sveta OZN.
Trenutno je malo verjetno, da bi ti konflikti postali resnejši, toda obenem ostro opominjajo, da je Daytonski sporazum že davno postal cokla za razvoj BiH, zato bo treba najti trajnejšo rešitev. Kosovo pa je ta trenutek palček v rokah velesil in za bivanje ena najmanj prijetnih držav v Evropi. Da se to spremeni, bo nujna vzpostavitev boljših odnosov s sosedami.
Deklaracija je bila v saboru sprejeta z 81 glasovi podpore, štirje so se vzdržali, 11 jih je bilo proti. Največji odpor proti deklaraciji je bil zaradi mnenja, da se vmešavajo v neposredna notranja vprašanja BiH, iz tega razloga so vsebino deklaracije med razpravo nekoliko prilagodili. Najbolj ostri so bili v SPD, z mnenjem, da ne želijo nadaljevati politike HDZ iz devetdesetih. Nazadnje so v besedilo deloma, ali v celoti vključili 8 od njihovih 16 dopolnil.
Ostre besede so prišle tudi z druge strani meje. Tudi član predsedstva BiH Šefik Džaferović je opozoril, da mora Republika Hrvaška spoštovati notranjo integriteto BiH in zaveze iz Daytonskega sporazuma.
Bistveno sporočilo deklaracije je, da je za uspešno funkcioniranje BiH ključno, da so vsi njeni konstitutivni narodi in državljani enakopravni, da imajo v državo polno zaupanje in da verjamejo v svojo bodočnost.
V deklaraciji tako opozarjajo, da je bil hrvaški član predsedstva že tretjič izvoljen z glasovi Bošnjakov, kar se lahko zgodi tudi v primeru, če vsi Hrvati v BiH glasujejo za drugega kandidata, kar je v nasprotju z duhom Daytonskega sporazuma. Deklaracija poziva, da naj se s spremembo ustave zagotovi njihova enakopravnost.
Težke besede, tudi grožnje z vojaškim posredovanjem, pa padajo tudi zaradi ustanovitve kosovske vojske. Kosovo ima svoje varnostne sile (FSK) sicer že vse od leta 2009, od leta 2013 so polno operativne. Do sedaj so bile oborožene le z lahkim orožjem in pod civilnim nadzorom. Sedaj pa bodo prišle pod nadzor ministrstva za obrambo. Povečala se bo tudi številčnost njihove sestave. Če jih sedaj sestavlja 2500 aktivnih članov in 800 rezervistov, se bo to število v desetih letih, ko naj bi postale polno operativne, povečalo na 5000 stalnih članov in 3000 rezervistov.
V NATU nad dogajanjem niso navdušeni, generalni sekretar Jens Stoltenberg je opozoril, da kosovskih ambicij ne podpirajo. So pa drugačnega mnenja v Washingtonu. Videti je, da je bilo pri tem koraku ključno prav njihovo soglasje.
Se pa zaradi tega močno zaostruje situacija v Srbiji. Predsednica vlade Ana Brnabić je pred časom celo namignila na vojaško posredovanje, kar je izredno malo verjetno, nedvomno pa bo srbska vojska še povečala svojo prisotnost in s tem napetost na meji. Razpravo o tem bo Srbija zahtevala tudi v Varnostnem svetu OZN, kjer pa se bo zagotovo ponovila stara zgodba. Zaradi razklanosti med Rusijo in Kitajsko na eni ter Francijo, Veliko Britanijo in ZDA na drugi ni pričakovati dodatnih dopolnil k obstoječim resolucijam.
Prvo od takšnih žarišč je Bosna in Hercegovina. V petek je hrvaški Sabor sprejel deklaracijo o položaju Hrvatov v BiH, ki jo lahko razumemo kot pritisk na vzpostavljanje drugačnih razmerij med tam živečimi narodi.
Pravi vihar pa je sprožila odločitev kosovskih oblasti o oblikovanju lastne vojske. Kosovo čedalje bolj stopa k prevzemu polne suverenosti nad svojim ozemljem, in to brez soglasja Srbije. Ta je že zahtevala sklic Varnostnega sveta OZN.
Trenutno je malo verjetno, da bi ti konflikti postali resnejši, toda obenem ostro opominjajo, da je Daytonski sporazum že davno postal cokla za razvoj BiH, zato bo treba najti trajnejšo rešitev. Kosovo pa je ta trenutek palček v rokah velesil in za bivanje ena najmanj prijetnih držav v Evropi. Da se to spremeni, bo nujna vzpostavitev boljših odnosov s sosedami.
Deklaracija o položaju Hrvatov v BiH
Deklaracija je bila v saboru sprejeta z 81 glasovi podpore, štirje so se vzdržali, 11 jih je bilo proti. Največji odpor proti deklaraciji je bil zaradi mnenja, da se vmešavajo v neposredna notranja vprašanja BiH, iz tega razloga so vsebino deklaracije med razpravo nekoliko prilagodili. Najbolj ostri so bili v SPD, z mnenjem, da ne želijo nadaljevati politike HDZ iz devetdesetih. Nazadnje so v besedilo deloma, ali v celoti vključili 8 od njihovih 16 dopolnil.
Ostre besede so prišle tudi z druge strani meje. Tudi član predsedstva BiH Šefik Džaferović je opozoril, da mora Republika Hrvaška spoštovati notranjo integriteto BiH in zaveze iz Daytonskega sporazuma.
Bistveno sporočilo deklaracije je, da je za uspešno funkcioniranje BiH ključno, da so vsi njeni konstitutivni narodi in državljani enakopravni, da imajo v državo polno zaupanje in da verjamejo v svojo bodočnost.
V deklaraciji tako opozarjajo, da je bil hrvaški član predsedstva že tretjič izvoljen z glasovi Bošnjakov, kar se lahko zgodi tudi v primeru, če vsi Hrvati v BiH glasujejo za drugega kandidata, kar je v nasprotju z duhom Daytonskega sporazuma. Deklaracija poziva, da naj se s spremembo ustave zagotovi njihova enakopravnost.
Ustanovitev kosovske vojske
Težke besede, tudi grožnje z vojaškim posredovanjem, pa padajo tudi zaradi ustanovitve kosovske vojske. Kosovo ima svoje varnostne sile (FSK) sicer že vse od leta 2009, od leta 2013 so polno operativne. Do sedaj so bile oborožene le z lahkim orožjem in pod civilnim nadzorom. Sedaj pa bodo prišle pod nadzor ministrstva za obrambo. Povečala se bo tudi številčnost njihove sestave. Če jih sedaj sestavlja 2500 aktivnih članov in 800 rezervistov, se bo to število v desetih letih, ko naj bi postale polno operativne, povečalo na 5000 stalnih članov in 3000 rezervistov.
V NATU nad dogajanjem niso navdušeni, generalni sekretar Jens Stoltenberg je opozoril, da kosovskih ambicij ne podpirajo. So pa drugačnega mnenja v Washingtonu. Videti je, da je bilo pri tem koraku ključno prav njihovo soglasje.
Se pa zaradi tega močno zaostruje situacija v Srbiji. Predsednica vlade Ana Brnabić je pred časom celo namignila na vojaško posredovanje, kar je izredno malo verjetno, nedvomno pa bo srbska vojska še povečala svojo prisotnost in s tem napetost na meji. Razpravo o tem bo Srbija zahtevala tudi v Varnostnem svetu OZN, kjer pa se bo zagotovo ponovila stara zgodba. Zaradi razklanosti med Rusijo in Kitajsko na eni ter Francijo, Veliko Britanijo in ZDA na drugi ni pričakovati dodatnih dopolnil k obstoječim resolucijam.
Zadnje objave
Incident pred Državnim zborom. Nadlegovali novinarja TV Slovenija dr. Jožeta Možino.
20. 4. 2024 ob 12:19
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
1 komentar
Kraševka
Slovenski štor 16.12. ob 23,24
Jasno ste pokazali na zgodovinska dejstva.
Pridružujem se vašemu mnenju.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.