N1: 70 odstotkov Slovencev bi investiralo v sončno elektrarno, a kam jo priključiti?

Vlada si je že od začetka mandata zadala ambiciozne cilje in povečala delež obnovljivih virov energije predvsem s sončno in vetrno energijo. Portal N1 v svojem prispevku piše o tem, da so Slovenci temu naklonjeni, in pri tem citirajo raziskavo, ki so jo izvedli v sklopu priprave prenovljenega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

A pri tem na portalu zapišejo tudi to, da je pri tej strategiji ogromno problemov, alarmantno je predvsem stanje na področju razvoja elektrodistribucijskega omrežja. To bo zaradi premajhnih vlaganj kmalu postalo glavno ozko grlo zelenega prehoda v Sloveniji.

Slovenija je precej uspešna pri doseganju energetske učinkovitosti. Končna poraba energije je bila leta 2020 z 51,6 teravatne ure (TWh) že pod ciljem za 2020 (59,5 TWh) in tudi ciljem za 2030 (54,9 TWh). Raba končne energije v stavbah je bila tako leta 2020 za 21 % nižja kot leta 2005, emisije toplogrednih plinov iz tega vira pa nižje za 55 %.

Zelo neuspešni pa smo pri doseganju deleža uporabe obnovljivih virov energije (OVE). V trenutnem načrtu je cilj Slovenije do leta 2030 priti do 27 odstotkov v končni rabi energije (na ravni EU 32 odstotkov). Vmesni cilj, ki si ga je zadala Slovenija, je 25-odstoten delež obnovljivih virov v končni rabi energije do leta 2020. Tega cilja nismo dosegli. Prišli smo do 24,1 odstotka, ostali delež pa smo “dokupili” od Čehov.

Več o celotni oceni, kje se Slovenija nahaja glede obnovljivih virov in kje so težave, lahko preberete v prispevku na N1 z naslovom 70 odstotkov Slovencev bi investiralo v sončno elektrarno, a kam jo priključiti?

6 komentarjev

  1. re: “Velik delež vprašanih bi bil pripravljen v elektrarno na enega od obnovljivih virov tudi soinvestirati, če bi potem od tam dobival elektriko”.
    Clovek investira v nekaj kar se financno izplaca. To pomeni v tem primeru, da se mora investicija v sonce obrniti v recimo vsaj 10 letih. Konkretno: da je razlika med vlozenim denarjem in prihrankom pri stroskih za elektriko, ki bi jo placali v 10 letih, negativna. Ali drugace, da je prihranek vecji od vlozka. Ampak tega jim v anketi niso povedali, ce je res tako.

  2. Vse je stvar ekonomike. Dvomim, da se investicija v sončno elektrarno na domači strehi izplača v kratkem obdobju. Pri taki postavitvi namreč nastane še cel kup stranskih stroškov, ki jih ponudniki panelov ne objavljajo, jih pa mora vključiti lastnik hiše, da je vse urejeno kot je treba. Nazadnje se ugotovi, da je vračalna doba sončne elektrarne najmanj 20 let. Ali se bo takšna investicija povrnila v preostanku življenja nekomu, ki je star že 70 let, kot npr. jaz?

  3. Če bi tistih, baje celih 70 % odjemalcev, v kratkem vgradilo sončne elektrarne bi v prvem jasnem sončnem dnevu, ko je majhen odjem, npr na nedeljo, povzročili t. i. razpad slovenskega električnega omrežja. Konkretneje, cela Slovenija bi za nekaj časa ostala brez elektrike, nato bi dispečerska služba postopoma spet vklapljala posamezna območja. Na območjih s trenutno največjimi presežki, bi morali imetnike pozvati naj izklopijo lastne sončne elektrarne. Odjemalce, ki imajo že vgrajene sodobne t. i pametne števce, lahko izklopijo tudi daljinsko iz območnih dispečerskih centrov. Trajalo bi nekaj časa, mogoče celo nekaj ur, da bi se povsod ponovno obnovilo normalno napajanje.

  4. Zato, ker se denar pobran iz omrežnin, ni pretakal v jačanje sistema in se posledično ni kam priključiti!
    Agencija za energijo pa si deli vsako leto dobičke. Primer Gen-i in 20 milijonov za peščico izbrancev. Vam je to normalno, 400.000 vernikov, ki baje še vedno plešete?

    HOČEM JANEZA JANŠO NAZAJ!

  5. Če 300.000 Slovencev nameni povprečno 6000 eur (povprecna cena soncne elektrarne 7000 do 12000 eur) bi za investicijo zbrali slabe 2mrd evrov, kar je ca. 2/3 investicije v nek2. Ta bi deloval 50-60+ let.
    Ti investitorji bi bili udeleženi pri dobičku. Vsekakor bolj dolgorocna, smotrna in cenejša nalozba kot fotovoltaika in stabilna dobava EI.

Komentiraj