Muzej slovenske osamosvojitve: zgodovina je znanost in ne samopostrežna trgovina

Uredništvo
Foto: Aleksander Hribovšek na razstavi v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, 2016
POSLUŠAJ ČLANEK
O ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve smo na Domovini že pisali v članku Samo pri nas se sramujemo tega, kar je največja pridobitev slovenskega naroda. Danes se je v Muzejski zbirki Združenja VOS odvilo pogovorno omizje z naslovom Muzej slovenske osamovojitve – Kaj je stroka, kaj kultura, kaj politika in kaj ideologija?.

O nameri vlade se je izrekel tudi predsednik republike Borut Pahor, ki opozarja na državotvorni, tudi narodotvorni pomen samostojnega muzeja osamsvojitve, zato se želi o tem posvetovati s predsednikom vlade Robertom Golobom.

Današnjega omizja so se udeležili direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset, direktor Muzeja novejše zgodovine dr. Jože Dežman, član sveta Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Stane Granda, filozof Andrej Lokar in znanstveni svetnik ter zgodovinar ddr. Igor Grdina.

"Navzven nedolžno razložena namera ministrice za kulturo o združitvi dveh muzejev v nov zavod ni samo eden od izrazov alergije na zadnjo Janševo vlado ali podaljšek kakšnih osebnih interesov, ampak razodeva bolj vprašljivo ozadje. Gre za razumevanje osamosvojitve in odnos do nje. Namera, da se de iure in de facto ukinja Muzej slovenske osamosvojitve kot odločitev demokratično izvoljene slovenske vlade, izraža temeljni odnos dela slovenske politike do osamosvojitve, " je dejal uvodoma povezovalec dogodka Lojze Peterle, sicer predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO).

Lokar: Čas je za desnosredinsko civilno družbo


Peterle je predal besedo filozofu Andreju Lokarju. Ta je opozoril, da ima kulturno-umetniški sistem, ki ga obvladuje leva politična garnitura, tudi ko ni na oblasti, v Sloveniji izjemen pomen pri ustvarjanju javnega mnenja. V tem je Slovenija unikum, pravi Lokar. Sklicevanje ministrice na stroko je po njegovem mnenju velika zmota, saj je ustanavljanje muzejev vedno politična odločitev.

Navezujoč se na civilno družbo je zaključil, da je čas, da tudi desnosredinska opcija počasi začne ustvarjati svoje družbeno omrežje, ki bo imelo podoben namen, kot ga ima tisto na levi – da bo torej na vse načine oteževalo oblasti, kot jo imamo danes, da bi popolnoma obvladovala celotno slovensko družbo.

"Glede demokratizacije je vladalo sorazmerno široko soglasje, glede osamosvojitve pa ne"


Nadaljeval je direktor Muzeja slovenske osamosvojitve Željko Oset. Vlogo muzeja razume kot prikaz izjemno pomembnega dogodka, ki združuje dva procesa: demokratizacijo in osamosvojitev. "Glede demokratizacije je vladalo sorazmerno široko soglasje, glede osamosvojitve pa ne," je citiral akademika Tineta Hribarja. Po mnenju Oseta je odnos do osamosvojitve tisto ključno, kar nas zaznamuje še danes.

Opozoril je na projekte, ki so jih v muzeju že izpeljali in so bili dobro sprejeti – recimo o Koroškem plebiscitu –, ter na projekte, ki so načrtovani. Nekaj projektov, ki so sedaj postavljeni pod vprašaj, je tudi naštel: civilna družba v osemdesetih; okoljevarstvo in okoljska gibanja; značke, plakati, pamfleti; gospodarske dileme ob osamosvojitvi; demokratične spremembe in demokracija; nove države v Evropi ob koncu 20. stoletja; časopisi, osamosvojitev in pluralna družba … So to torej nezaželene teme, se sprašuje Oset.

Grdina: Zgodovina je znanost, ne pa samopostrežba


Jože Dežman je opozoril na "brutalni izpad" župana Jankovića, ki je izjavil, da si "ne bomo vzeli naše svetle zgodovine". Problematičen pa se mu zdi tudi odziv predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar. Več o tem smo pisali v članku Župan Janković s kampanjo na grobovih. Dežman: Živi v svoji resničnosti in domišljiji.

Igorju Grdini se zdi nezaslišana izjava enega od slovenskih zgodovinarjev, da je zgodovina samopostrežna trgovina. "Mi, ki mislimo, da je zgodovina znanost in ne samopostrežba, nismo ista stroka kot ljudje, ki to mislijo". Obregnil pa se je ob idejo Andreja Lokarja o desni civilni družbi, ki bi uporabljala enake metode kot levica. Ni prepričan, da je "milo za drago" prava metoda. Sam se zavzema – kot pravi, morda naivno – za dialog. Kultura mora biti po njegovem avtonomna, kot je bila nekoč.

https://twitter.com/VSO_Slovenija/status/1588470452053327872

Da ga početje vlade ne preseneča, pač pa vidi v tem kontinuiteto, je dejal Stane Granda. Gre za načrtno dogajanje, ki se odraža tudi pri učnih načrtih v osnovnih in srednjih šolah, je prepričan. Glede osamosvojitve se otroci ne učijo dosti, pa še tisto, kar izvejo, je pogosto polno napak. "Treba se je boriti, kot smo se borili celo zgodovino. […]. Osamosvojitev države je dobljena, demokratizacija pa ne," je zaključil, navezujoč se na že omenjeno tezo Hribarja.

Simoniti: V temelju gre za različni vrednotni središči


Omizju se je pridružil tudi eden od poslušalcev, zgodovinar in bivši minister za kulturo Vasko Simoniti. Vprašal se je, zakaj sploh pride do tega, da nekateri nasprotujejo takšnemu muzeju. Prepričan je, da gre v temelju za to, da vidijo nekateri vrednotno središče v obdobju 1941–1945, ko je bil narod razdvojen, "drugi pa to vidimo v letu 1990, ko je bil narod enoten in mu je uspelo narediti novo državo".

https://twitter.com/VSO_Slovenija/status/1588471415740989440


Predsednik Pahor se želi o vladni nameri posvetovati s predsednikom vlade


O nameri vlade glede ukinitve muzeja osamosvojitve se je izrekel tudi predsednik republike Borut Pahor. V sredo se je v predsedniški palači sestal s predsednikom Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) Lojzetom Peterletom. Ta ga je seznanil z nasprotovanjem nameri ministrstva za kulturo, da združi Muzej slovenske osamosvojitve z Muzejem novejše zgodovine Slovenije.

"Predsednik republike se ne želi izrekati o strokovnih argumentih, vendar v luči svojih prizadevanj, s katerimi je ob tridesetletnici osamosvojitve v zadnjih treh letih obeležil 16 prelomnih dogodkov, ki so privedli do osamosvojitve, obrambe in mednarodnega priznanja Republike Slovenije, opozarja na državotvorni, tudi narodotvorni pomen samostojnega muzeja osamosvojitve in se želi o tem posvetovati s predsednikom vlade dr. Golobom," so zapisali na Twitter profilu predsednika.

https://twitter.com/BorutPahor/status/1587847993990184960



 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023