Na poti na fakulteto v mestu Kazan v Rusiji sem na cesti zaslišala zvoke sovjetskega roka. Nato sem pred seboj zagledala Čeburaško, kultni lik iz sovjetskih risank, in star otroški plastični pisalni stroj. Spremljal jih je napis napis: Muzej socialističnega vsakdana.

Ob prvi priložnosti sem vstopila v časovni stroj, ki me je popeljal v Sovjetsko zvezo 70. in 80. let, med kavbojke, rok zvezde in kuharske priročnike.

V bogatem konglomeratu raznoraznih predmetov iz sovjetskega vsakdana, ki imajo za tujca komajda kakšen pomen, se mi je porodilo vprašanje o namenu takšnega muzeja.

Gre zgolj za nostalgično obujanje spominov na otroštvo, ali pa nemara v obiskovalcih še tli želja po vrnitvi v “srečna leta” Sovjetske zveze?

Podobe Zahoda in Vzhoda

imperializem sovražnik socializma
Plakat z napisom: Ameriški imperializem – sovražnik socializma in sveta. (klik za povečavo)

Podobe sovjetske rok skupine Kino, Beatlov, ruskega medveda iz olimpijskih iger leta 1980, so me spremljale med vzpenjanjem po stopnicah, kjer so se razlegale melodije sovjetskih popevk in visele kitare skupin Džingis Han, The Offspring, podobe ruskega glasbenika Alekseja Kortnjova, in glasbene skupine ABBA …

Malo naprej me je pričakala podoba Lenina z rdečim ozadjem, pod njim pa napis: Vedno pripravljen!, več izvodov sovjetske satirične revije Krokodil, pionirskega tiska in rutk, podobe iz sovjetskih risank. Manjkalo ni niti žvečilnih gumijev BROOKLYN ter antiameriških propagandnih plakatov z napisi, kot je “Zgodovina ameriškega imperializma se je pisala s krvjo narodov”.

Da ne pozabim na kavbojke, glavno svetinjo sovjetskega človeka 60., 70. in 80. let, in idola, ki jih je pogosto nosil, pesnika Vladimirja Visockega!

lenin na koledarju
Koledar s podobo V. I. Lenina s pripisom: “Na koledarjih nas je spremljal do 90.let”

Sosednja soba je bila skoraj popolnoma posvečena olimpijskim igram iz leta 1980, ki so se odvijale v Moskvi, s slavno podobo ruskega medveda, “miške” kot mu pravijo, in obeležji športnega duha sovjetske mladine.

V kotu so stale knjige o Jamesu Bondu, Indiani Jonesu in Batmanu … Ob utrujenih nogah pa je imel obiskovalec priložnost sesti na modre stole, na kakršnih so ponavadi sedeli sovjetski šolarji.

Vračanje v otroštvo in mladost

“Ustvarili ste časovni stroj,” je v knjigo vtisov zapisal eden izmed obiskovalcev. “Velika vam hvala za uspešno misijo – ohraniti zgodovino,” je bil navdušen Pavel iz Sankt Peterburga.

“Brez zgodovine ni države,” je pod njim ugotovil Jaroslav. Obiskovalec iz ruskega mesta Jekaterinburg pa je napisal: “Svoje otroke smo ponesli v naše otroštvo. Izredno sem navdušen!” “Vrnil sem se v svoje otroštvo, mladost,” je bil nostalgičen 74-letni Rus.

Najpogosteje stari starši pripeljejo vnuke

sssr nostalgija
Nostalgija po otroštvu ali Sovjetski zvezi? Knjiga vtisov.

Muzej se osredotoča na 70. in 80. leta, tako imenovana “srečna leta” Sovjetske zveze in se nanaša na mladost direktorja muzeja, 49-letnega Rustema Valiahmetova. Muzej je avgusta praznoval svojo peto obletnico, ko so ga s pomočjo kazanske občine za javnost odprli na ugodni lokaciji v središču mesta.

Na stenah viseči plakati ponosno sporočajo, da je muzej prvi takšne vrste v Rusiji. Blagajničarka Ema je dodala, da načrtujejo podružnice muzeja tako v Rusiji – v Samari in Moskvi – kot zunaj nje, v Parizu.

miška
Spominki s podobo ruskega olimpijskega medveda iz leta 1980.

Ciljna publika? “Najpogosteje prihajajo stari starši z vnuki, šolarji v spremstvu učiteljic, pa tudi študentje,” je odgovorila na moje vprašanje. In čemu vse to? Nostalgija, je sledil kratek odgovor. Zanimalo me je še, kateri eksponat je med obiskovalci najbolj priljubljen “Ni ga. Vsak najde nekaj svojega, kar ga spomni na otroštvo,” je dodala.

Občutek vsakdana

Z direktorjem sva se srečala na stopnišču. Na moj predlog, da bi lahko predmeti postali za tujce še bolj zanimivi, če bi jih postavili v kontekst, je odgovoril: “Smešno bi bilo, če bi na vsak ovitek mila napisali: “To je izdelek sovjetskega vsakdana.” To so predmeti, ki so se takrat dobili v trgovini, razstavljeni so kot na policah.”

Nedolžni spomini na mladost ali tržna niša?
Vstop v časovni stroj se sliši zelo mikaven in zanimiv, še posebej, če želijo stari starši svojim vnukom prikazati, v kakšnem svetu so živeli. Vse lepo in prav, dokler se ne zabriše meja med spomini na mladost ter željami in sanjami, ki bi morale biti usmerjene v prihodnost.

Po podatkih letošnje raziskave neodvisnega raziskovalnega centra Levada kar 58 odstotkov prebivalcev Rusije obžaluje, da je Sovjetska zveza razpadla. Od tega jih 44 odstotkov meni, da bi bila zdaj izgradnja Sovjetske zveze nemogoča, 14 odstotkov pa jih še ni izgubilo upanja. Zgolj tretjina pa bi nasprotovala vrnitvi v socializem.

Lahko takšne vrste muzej predstavlja zatočišče sanj kot potencialna tržna niša?

Na isti cesti v Kazanu se v sklopu sovjetsko-nostalgičnih muzejev nahaja še muzej z bolj pomenljivim naslovom: Muzej srečnega otroštva, pri katerem je vhod okrašen s sekiro in kladivom.

Kaj je bil pomemben element “srečnega otroštva”, je jasno nakazano.

Umestitev obeh muzejev na eno izmed glavnih ulic v središču tretje ruske prestolnice ter močna podpora lokalnih oblasti nedvomno sugerira pomenljive zaključke.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime