Muslimani se še vedno upirajo "državni" LGBT spolni vzgoji v šolah, Cerkev pa molči
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
V mestu Birmingham že od spomladi potekajo protesti v zvezi s poučevanjem otrok o spolni vzgoji v osnovnih šolah, kamor se v vse bolj enak položaj postavljajo istospolna partnerstva. Ob uvedbi LGBT+ poučevanja na primarni in sekundarni ravni starši, predvsem muslimani, v šolo protestno niso poslali okrog 600 otrok, pred šolo pa so organizirali proteste.
Toda situacija se od takrat le še zaostruje. Meseca maja je sodišče prepovedalo proteste pred parkom Anderton z namenom, da se ti ne bi dogajali povsem pred šolskim pragom. Toda protestniki so se preselili le nekaj 100 metrov stran in vztrajajo.
Medtem pa se čuti čedalje večje nelagodje med različnimi skupnostmi v Birminghamu. Levičarski aktivisti ostajajo v svojih zahtevah po poučevanju vsebin LGBT v šoli neomajni, islamska skupnost je proti. Presenetljiva tišina je s strani vlade, zaradi česar je že deležna obsodb.
Molči pa tudi lokalna katoliška Cerkev. Zato se postavljajo vprašanja, ali je ta sploh sposobna zagovarjati svoj pogled, po katerem je spolna vzgoja predvsem stvar primarne družine?
Celotno dogajanje v Birminghamu je postalo za vpletene precej zahtevno. Pričakovati je namreč, da se bo s prihodnjim šolskim letom, ko bodo morale spolno vzgojo v svoj program vključiti vse šole, situacija še bolj zaostrila.
Več kot očitno je, da je britanska vlada z ugoditvijo želje aktivistom LGBT odprla skrinjo, ki je sedaj ne more zapreti. Uvajanje ideologije LGBT v šole nikjer ne poteka povsem brez protestov, toda ponavadi nasprotovanje ostaja na liniji politične desnice. Sedaj pa so glavni pobudniki protestov v glavnem muslimanski priseljenci. Slednje so zagovorniki politike odprtih vrat do prišlekov vedno sprejemali nekoliko idealistično. Sedaj pa se jim je zgodil upor. Priseljenci niso pripravljeni podpreti njihovih zahtev, temveč se jim celo upirajo. Posledično vlada molči. Zaradi česar se mora braniti pred ostrimi besedami aktivistov, ki zahtevajo brezpogojno uveljavitev uredbe.
Ugoditev protestnikom bi sprožila politično krizo nepredvidljivih razsežnosti. Imajo morda pravilen odgovor na krizo katoliške šole?
Trenutno vse državne srednje šole v Angliji, med te sodijo tudi katoliške šole, že izvajajo pouk spolne vzgoje, vendar je njegovo oblikovanje prepuščeno njihovi avtonomni odločitvi. Politiko do tega morajo imeti tudi osnovne šole, vendar se lahko odločijo, da v praksi tega pouka ne izvajajo.
In kar je najpomembnejše, po trenutnem sistemu lahko starši otroke iz pouka o spolni vzgoji kadarkoli umaknejo.
Temeljno načelo pristopa je, kar je tudi v skladu s politiko katoliške Cerkve, da je vzgoja hkrati pravica in odgovornost staršev. Šola ima lahko pri tem pomembno vlogo, vendar morajo biti starši glavni, razlaga Catholic Herald.
Ta pristop je bil neprestano pod udarom nekaterih skupin za spolno izobraževanje, kot so Združenje za načrtovanje družine, dobrodelne organizacije za spolno zdravje Brook in Foruma za spolno vzgojo. Zavzemali so se, da so vladne smernice zakonsko določene (tj. po obveznem učnem načrtu), da bi se poučevanje moralo začeti z zelo majhnimi otroki in da bi bilo treba starševske pravice do tega ukiniti.
A sedanja ureditev ima visoko podporo javnosti. Po pisanju Catholic Heralda je ob formalnem vladnem posvetu glede sprejetja načrtovanih smernic 64 odstotkov sodelujočih dejalo, da je predlagana vsebina glede odnosov in spolne izobrazbe na drugi stopnji (višja stopnja osnovne šole) starostno neprimerna, 58 % pa je podobne skrbi izrazilo glede tovrstnega izobraževanja na prvi stopnji.
A državna oblast se je enostavno odločila, da tovrstne večinske pomisleke ljudi prezre in uvede načrtovane spremembe, ki pomenijo, da starši na prvi stopnji izgubijo pravico za umik otrok iz poučevanja o spolnosti. Sicer bodo to lahko zahtevali, vendar bo dokončno odločitev sprejel glavni učitelj.
Slednje pa verjetno ne bo veljalo za otroke starejše od 14 let, ki bodo pouku o spolnosti morali obvezno prisostvovati.
Ob tem pa starši tudi na prvi stopnji ne bodo imeli pravice otrok umakniti od pouka novega predmeta "izobrazba o odnosih", ki ga bodo osnovne šole na prvi stopnji morale nujno uvesti za otroke od 5. leta naprej.
Zanimivo je, da škofovski konferenci v Walesu in Angliji ob tem nista protestirali. Čeprav v praksi to pomeni, da bodo otroci, tudi tisti mlajši od starosti soglasja, vedeli, kje lahko dobijo kontracepcijo in opravijo splav, ne da bi starši to vedeli.
Predvsem pa bodo podvrženi uradnem pouku o spolnosti, ki bo enakovredno obravnaval vse oblike partnerstev, torej tudi istospolne, kar pa je seveda v nasprotju s svetopisemskim, oziroma krščanskim naukom.
Takšni ukrepi so seveda sporni, saj po raziskavah nikakor ne zmanjšujejo tveganj za najstniško nosečnost in splav. Vodijo pa lahko tudi k zlorabam. Zagotavljanje velike stopnje zaupnosti, zaradi katere starši ne smejo zvedeti nič o spolnem življenju svojih otrok, lahko omogoči, da lažje prihaja do zlorab. Tudi iz Slovenije so znani primeri, ko so otroci morali trpeti zlorabe, ker je šola ocenila, da je njihova spolna dejavnost sporazumna.
Odsotnost odziva škofovskih konferenc sicer daje misliti, da Katoliška cerkev računa, da bodo spremembe le malenkostne in ne bodo povzročile bistvenih sprememb. A še vedno obstaja bojazen, da otrok od spornega pouka o spolnosti v šolah, ki niso katoliške, ne bo mogoče umakniti. Tako so na neki šoli otroci morali sodelovati na t.i. "paradi ponosa". Pri tem pa vprašanje sploh ni, ali naj otroci vedo za istospolne odnose, ampak o tem, da ima država monopol nad tem, kako bo otroke o teh temah poučevala.
Kakšen bo uradni Cerkveni pristop, sedaj še ni jasno. Trenutna debata gre predvsem v smeri, da se vsaj v katoliških šolah iz pouka odstranijo nekatere najbolj militantne skupine, ter da priložnost zmernejšim, sploh tistim, ki so kompatibilne s pogledi Cerkve. Obenem pa nobenemu otroku ne preprečevati, da se teh vsebin ne udeleži.
A dejstvo ostaja, da na okopih zaradi posega v tradicionalno razumevanje spolnosti in partnerstev z LGBTQ+ ideologijo, na Otoku trenutno vztrajajo muslimanski priseljenci, medtem ko so predstavniki krščanskih ločin večinoma le nemi opazovalci vsiljenih sprememb.
V mestu Birmingham že od spomladi potekajo protesti v zvezi s poučevanjem otrok o spolni vzgoji v osnovnih šolah, kamor se v vse bolj enak položaj postavljajo istospolna partnerstva. Ob uvedbi LGBT+ poučevanja na primarni in sekundarni ravni starši, predvsem muslimani, v šolo protestno niso poslali okrog 600 otrok, pred šolo pa so organizirali proteste.
Toda situacija se od takrat le še zaostruje. Meseca maja je sodišče prepovedalo proteste pred parkom Anderton z namenom, da se ti ne bi dogajali povsem pred šolskim pragom. Toda protestniki so se preselili le nekaj 100 metrov stran in vztrajajo.
Medtem pa se čuti čedalje večje nelagodje med različnimi skupnostmi v Birminghamu. Levičarski aktivisti ostajajo v svojih zahtevah po poučevanju vsebin LGBT v šoli neomajni, islamska skupnost je proti. Presenetljiva tišina je s strani vlade, zaradi česar je že deležna obsodb.
Molči pa tudi lokalna katoliška Cerkev. Zato se postavljajo vprašanja, ali je ta sploh sposobna zagovarjati svoj pogled, po katerem je spolna vzgoja predvsem stvar primarne družine?
Celotno dogajanje v Birminghamu je postalo za vpletene precej zahtevno. Pričakovati je namreč, da se bo s prihodnjim šolskim letom, ko bodo morale spolno vzgojo v svoj program vključiti vse šole, situacija še bolj zaostrila.
Več kot očitno je, da je britanska vlada z ugoditvijo želje aktivistom LGBT odprla skrinjo, ki je sedaj ne more zapreti. Uvajanje ideologije LGBT v šole nikjer ne poteka povsem brez protestov, toda ponavadi nasprotovanje ostaja na liniji politične desnice. Sedaj pa so glavni pobudniki protestov v glavnem muslimanski priseljenci. Slednje so zagovorniki politike odprtih vrat do prišlekov vedno sprejemali nekoliko idealistično. Sedaj pa se jim je zgodil upor. Priseljenci niso pripravljeni podpreti njihovih zahtev, temveč se jim celo upirajo. Posledično vlada molči. Zaradi česar se mora braniti pred ostrimi besedami aktivistov, ki zahtevajo brezpogojno uveljavitev uredbe.
Ugoditev protestnikom bi sprožila politično krizo nepredvidljivih razsežnosti. Imajo morda pravilen odgovor na krizo katoliške šole?
Iz česa izvira kriza
Trenutno vse državne srednje šole v Angliji, med te sodijo tudi katoliške šole, že izvajajo pouk spolne vzgoje, vendar je njegovo oblikovanje prepuščeno njihovi avtonomni odločitvi. Politiko do tega morajo imeti tudi osnovne šole, vendar se lahko odločijo, da v praksi tega pouka ne izvajajo.
In kar je najpomembnejše, po trenutnem sistemu lahko starši otroke iz pouka o spolni vzgoji kadarkoli umaknejo.
Temeljno načelo pristopa je, kar je tudi v skladu s politiko katoliške Cerkve, da je vzgoja hkrati pravica in odgovornost staršev. Šola ima lahko pri tem pomembno vlogo, vendar morajo biti starši glavni, razlaga Catholic Herald.
Ta pristop je bil neprestano pod udarom nekaterih skupin za spolno izobraževanje, kot so Združenje za načrtovanje družine, dobrodelne organizacije za spolno zdravje Brook in Foruma za spolno vzgojo. Zavzemali so se, da so vladne smernice zakonsko določene (tj. po obveznem učnem načrtu), da bi se poučevanje moralo začeti z zelo majhnimi otroki in da bi bilo treba starševske pravice do tega ukiniti.
A sedanja ureditev ima visoko podporo javnosti. Po pisanju Catholic Heralda je ob formalnem vladnem posvetu glede sprejetja načrtovanih smernic 64 odstotkov sodelujočih dejalo, da je predlagana vsebina glede odnosov in spolne izobrazbe na drugi stopnji (višja stopnja osnovne šole) starostno neprimerna, 58 % pa je podobne skrbi izrazilo glede tovrstnega izobraževanja na prvi stopnji.
In kaj želijo uveljaviti zdaj
A državna oblast se je enostavno odločila, da tovrstne večinske pomisleke ljudi prezre in uvede načrtovane spremembe, ki pomenijo, da starši na prvi stopnji izgubijo pravico za umik otrok iz poučevanja o spolnosti. Sicer bodo to lahko zahtevali, vendar bo dokončno odločitev sprejel glavni učitelj.
Slednje pa verjetno ne bo veljalo za otroke starejše od 14 let, ki bodo pouku o spolnosti morali obvezno prisostvovati.
Ob tem pa starši tudi na prvi stopnji ne bodo imeli pravice otrok umakniti od pouka novega predmeta "izobrazba o odnosih", ki ga bodo osnovne šole na prvi stopnji morale nujno uvesti za otroke od 5. leta naprej.
Katoliška cerkev molči
Zanimivo je, da škofovski konferenci v Walesu in Angliji ob tem nista protestirali. Čeprav v praksi to pomeni, da bodo otroci, tudi tisti mlajši od starosti soglasja, vedeli, kje lahko dobijo kontracepcijo in opravijo splav, ne da bi starši to vedeli.
Predvsem pa bodo podvrženi uradnem pouku o spolnosti, ki bo enakovredno obravnaval vse oblike partnerstev, torej tudi istospolne, kar pa je seveda v nasprotju s svetopisemskim, oziroma krščanskim naukom.
Katoliška Cerkev v Angliji in Walesu je sicer manjšinska krščanska cerkev na tem delu Otoka, saj večina pripada anglikanski cerkvi. Od 60 milijonov Angležev in Valižanov jih rimskokatoliški veri pripada približno 5 milijonov.
Takšni ukrepi so seveda sporni, saj po raziskavah nikakor ne zmanjšujejo tveganj za najstniško nosečnost in splav. Vodijo pa lahko tudi k zlorabam. Zagotavljanje velike stopnje zaupnosti, zaradi katere starši ne smejo zvedeti nič o spolnem življenju svojih otrok, lahko omogoči, da lažje prihaja do zlorab. Tudi iz Slovenije so znani primeri, ko so otroci morali trpeti zlorabe, ker je šola ocenila, da je njihova spolna dejavnost sporazumna.
Mar katoliške šole računajo na to, da bo vse po starem?
Odsotnost odziva škofovskih konferenc sicer daje misliti, da Katoliška cerkev računa, da bodo spremembe le malenkostne in ne bodo povzročile bistvenih sprememb. A še vedno obstaja bojazen, da otrok od spornega pouka o spolnosti v šolah, ki niso katoliške, ne bo mogoče umakniti. Tako so na neki šoli otroci morali sodelovati na t.i. "paradi ponosa". Pri tem pa vprašanje sploh ni, ali naj otroci vedo za istospolne odnose, ampak o tem, da ima država monopol nad tem, kako bo otroke o teh temah poučevala.
Kakšen bo uradni Cerkveni pristop, sedaj še ni jasno. Trenutna debata gre predvsem v smeri, da se vsaj v katoliških šolah iz pouka odstranijo nekatere najbolj militantne skupine, ter da priložnost zmernejšim, sploh tistim, ki so kompatibilne s pogledi Cerkve. Obenem pa nobenemu otroku ne preprečevati, da se teh vsebin ne udeleži.
A dejstvo ostaja, da na okopih zaradi posega v tradicionalno razumevanje spolnosti in partnerstev z LGBTQ+ ideologijo, na Otoku trenutno vztrajajo muslimanski priseljenci, medtem ko so predstavniki krščanskih ločin večinoma le nemi opazovalci vsiljenih sprememb.
Povezani članki
Zadnje objave
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
6 komentarjev
irena
Bog je liberalen. Pusti te, da greš v svojo zmoto in zablido, ker te tako spoštuje želi imeti svobodnega, da spoznaš svojo zmoto in prideš nazaj k njemu. Da ti slučajno ne bo delal sence. Tudi jaz sem bila polna levičarskih idej, ki so celo v nasprotju med sabo, pač sem se iskala. Potem pa sem našla Boga in s tem tudi sebe. Nehala sem biti zagriženafeministka in sedaj občudejem moške, super jih je On ustvaril. Z enim sem celo poročena :) Iz lastne izkušnje govorim, srečen levičar ne obstaja.
STAJERKA2021
Če musličem kaj ne paše, naj odidejo tja, od koder so pricapljali! Preprosta rešitev!
MEFISTO
Slovenska cerkev je premalo bojevita.
Kristjani pričakujemo od nje veliko več, tudi to, da se končno postavi na stran katoliških kristjanov.
Da je nesreča še večja, se tudi krščanski demokrati pomikajo ne levo, kot da na levici ni že brez njih prevelika gneča.
Friderik
V prosuli Angliji iz cerkve raje delajo golf igrišča.... se še spomnite, je pisalo na tem portalu.
Muslimani pa bodo po železnem pravilu vseh revolucij najprej požrli svoje podpornike, tako, kot je to učil Lenin in Homeini in....
Janez321
Ne molči Katoliška Cerkev, molčijo krivi preroki preoblečeni v katoliške duhovnike. Še enkrat poudarjam, da je problem dogmatski in izhaja iz krivih učenj II Vatikanskega koncila. Sovražniki cerkve so hoteli narediti cerkev pokorno svetu, kar so pred njimi storili že protestanti in vsi drugi heretiki. Če bi se Jezus Kristus tako pokoril svetu in se šel ekumenizem, ga ne bi križali.
APMMB2
LGBT ni vrlina, ampak žalostna napaka narave.
Člani LGBT so vredni usmiljenja in obžalovanja. Nikakor pa ne občudovanja in jih prikazovati, kot vzor.
So napaka narave.
Vse napake so neprijetne. Če koga prizadenejo , mu je potrebno pmagati, tako kot pomagamo žrtvam požara, polave, žleda, ali prometne nesreče. Nikakor pa ni primerno, da takšne žrtve občudujemo, ali si želimo, da se preselimo v njihovo kožo.
Če si pohabljen, če te je narava opeharila, si žrtev, ki z njo sočustvujemo, ne dovolimo pa ti, da se postavljaš nad nas, da nam narekuješ, kaj smemo in moamo narediti, da ti bo udobneje in da se povzpneš nad nas.
To postaja boleče v obratni smeri.
Mladina ne sme dobiti občutka, da so geji in lezbijke večvredne, ker niso. So napaka narave, ki pa jo je potrebno upoštevati in ne zaničevati.
Če pa poučujemo mladino o teh napakah, je potrebno povdarjati, da so takšni žrtve napake narave in se jih ne sme zaničevati, zasmehovati ali izločati iz družbe. Nikakor pa to niso idoli, ki jim je potrebo slediti. Njihove javne izpade pa je potrebno prikazovati kot napake. Parade ponosoa so že ene takšne demonstracije, ki so obsojanaja vredne.
Naj nekdo z razumom pojasni, kako je nekdo, ki je pohabljen lahko ponosen na svojo pohabo.
Ali so puklasti in šeapasti lahko ponosni na to, da jih je narava pohabila? Ali so lahko mutasti in jeclavi ponosni na svoje napake?
Le bedaki, ki se ne zavedajo, da so bedasti so lahko ponosni na svojo bebavost, saj se v svoji nesreči lahko počutijo kot Napoleoni, ali Einsteini.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.