Mudi se nam preklopiti na obnovljive vire energije, a nemški primer kaže, kako težko je to v resnici

0
Uredništvo
Vir foto: https://stopthesethings.files.wordpress.com

Ekološka ozaveščenost in sledenje zelenemu, trajnostnem razvoju sta postali nekakšna sodobna modna smernica, ki je v besednjaku politikov, okoljskih aktivistov in drugih “ozaveščenih” ljudi ne manjka.

A hkrati s tem z računalniki, pametnimi telefoni in drugimi tehnološkimi igračkami, ki postajajo integralni del gospodinjstev, osebna poraba predvsem električne energije narašča, prehod na električna vozila pa bo zahteval tudi dvakrat večjo moč omrežja. 

Po eni strani torej povečujemo naše energetske potrebe, po drugi strani pa bi jih pridobivali iz obnovljivih virov energije, fosilne in jedrske elektrarne pa bi opustili.

Kako močno so razprte škarje med takšnimi predstavami in realnostjo, nazorno kaže nemški primer, kjer imajo hude težave pri sledenju zastavljenim ciljem na področju prehoda na obnovljive vire energije. 

Nemčija se že leta trudi ozeleniti svojo energetsko sliko: namesto v fosilnih in jedrskih elektrarnah želijo energijo pridobivati z obnovljivimi viri, s sončnimi in vetrnimi elektrarnami. A kljub močni podpori politike in kar 150 milijardami evrov, ki so jih za to namenili, jim do leta 2020 ne bo uspelo doseči ciljev za zmanjšanje emisij, pišejo na Politico.eu.

V letu 2017 so Nemci s pomočjo obnovljivih virov proizvedli 36 % električne energije, a ker na področju transporta in ogrevanja praktično ni sprememb, to zadostuje samo za 13 % vseh energetskih potreb.

In čeprav je Nemčija navzven predstavljena kot energetsko zelo zelena država, številke govorijo drugače. Zastavili so si, da do leta 2020 dosežejo prag 18 % obnovljive energije, a tudi ta cilj ni tako lahko dosegljiv, kot se zdi. Prav tako so neuspešni pri zmanjševanju emisij toplogredni plinov.

Nemčija – zgled zelene energije

Prav Nemčija je bila tista, ki je na veliko financirala razvoj obnovljivih virov energije in tehnologije povezane z njimi, ki danes omogočajo cenejšo izrabo obnovljivih virov. Vse te izdatke pa plačujejo nemška gospodinjstva. (Podobno kot v Slovenijo, o čem smo na Domovini že pisali). Zaradi stroškov zapiranja jedrskih elektrarn in gradnje zelenih elektrarn je elektrika v Nemčiji vedno dražja.

Povprečno 4-člansko gospodinjstvo za energijo danes plačuje dvakrat več kot leta 2000. Prav potrošniki so tisti, ki na položnicah plačujejo za transformacijo iz neekoloških v okolju prijazne vire energije, medtem ko veliki porabniki energije nosijo bistveno manjše breme.

Emisije toplogrednih plinov v Nemčiji stagnirajo že 3 leta. Največji krivec za to je onesnaževanje zaradi prometa ter v gradbeni industriji, ki se je pobrala po krizi.

Na cestah se je povečalo število avtomobilov in ti v veliki večini vozijo na disel, ki je do nedavnega veljal do okolja bolj prijazen kot bencin. A afera dieselgate, ki je močno zamajala nemško proizvodnjo avtomobilov, je zamajala tudi sloves disla kot okolju prijaznega energenta.

Na cestah je v Nemčiji trenutno 39 % diselskih avtomobilov, kar je 7 % manj kot leta 2016. V istem obdobju so se emisije CO2 rahlo povečale.

Je zelena energija res tako zelena?

Čeprav je Nemčija za prehod na sončno in vetrno energijo zapravila milijarde, pa je še vedno kar 40 % električne energije proizvedene v termoelektrarnah na premog. Premog predstavlja plan B za alternativne vire energije, ko sonce ne sije in veter ne piha, potrebe po elektriki pa ostajajo enake. Problem bo postal še večji, ko bodo leta 2022 zaprli zadnjo jedrsko elektrarno.

Problem je tudi električno omrežje. Veliko obnovljive energije Nemčija proizvede na obalah na severu države. Problem pa je vso to energijo transportirati do industrijskih regij na jugu države.

Ob gradnji novih električnih povezav pa so nezadovoljni tudi prebivalci, ki vidijo daljnovode kot velike uničevalce lepe nemške pokrajine. Stroški gradnje podzemnega omrežja pa so mnogo višji.

Kakšna je slovenska oskrba z energijo?

Tudi Slovenci smo, tako kot Nemci, v skladu z direktivo EU dolžni s premoga presedlati na obnovljive vire energije. Zadali smo si cilj, da bomo do leta 2020 iz obnovljivih virov energije pridobili 25 % vseh energetskih potreb. V letu 2017 smo bili, tako kot Nemci, še precej oddaljeni od tega cilja.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Slovenci smo v letu 2017 porabili za 1,8 % več električne energije kot prejšnja leta. Od tega jo je bilo iz obnovljivih virov proizvedene le za dober odstotek. Oskrba z energijo iz obnovljivih virov pa se je v primerjavi z letom 2016 celo malenkostno zmanjšala. Takšni so namreč izsledki Energetske bilance RS za leto 2017.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Prav tako je o “ekološkosti” zelene energije kritičen tudi Leon Valenčič z Elektroinštituta Milan Vidmar, ki meni, da so za samo proizvodnjo sončne in vetrne elektrarne večje breme za okolje kot pa potem s svojim obratovanjem okolje varujejo. V intervjuju za Finance je kritičen tudi do samooskrbe z energijo, saj je ta za električno omrežje bistveno bolj obremenjujoča in subvencij, ki jih država namenja temu. Njegov predlog je preprost: gradnja novih fleksibilnih jedrskih elektrarn.

Dejstvo je pač, da porabimo vedno več električne energije, pri tem pa nam sončne in vetrne elektrarne (ki so tudi ekološko potratne) zaradi svoje nekonstantnosti niso v veliko pomoč.

Print Friendly, PDF & Email
DELI

Komentiraj