Mrtvilo vladnih predlogov izkoristila SDS s predstavitvijo načrtov za nacionalni demografski sklad

Vir foto: Twitter SDS
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko je aprilska redna seja državnega zbora zaradi odsotnosti vladnih zakonskih predlogov (imeli so le enega!) trajala zgolj rekordno kratka dva dneva, mrtvilo z Gregorčičeve z zakonskimi predlogi skuša zapolniti parlamentarna opozicija. 

V stranki SDS so z današnjim predlogom ustanovitve nacionalnega demografskega sklada obudili načrte o tovrstnem reševanju finančnega vidika demografskega problema, ki se odraža v pomanjkanju sredstev za pokojnine.

Predlog največje opozicijske stranke predvideva, da bi se celotno državno premoženje preneslo na Slovenski državni holding (SDH), ki bi ga ob tem spremenili v slovenski demografski oziroma pokojninski sklad.

Ideja ni nova, saj je bila od tem prejšnje pokojninske reforme, vendar se je takrat ostalo zgolj pri krpanju obstoječega sistema. Ta bo ostal stabilen le še nekaj let, nato pa bo spet izpostavljen preteklim tveganjem.

Bistven del predloga SDS je, da bi se upravljanje pokojninskega sistema preneslo izven okvirov državnega proračuna. Slovenski pokojninski sistem za svojo vzdržnost potrebuje od milijarde do milijarde in pol evrov sredstev neposredno iz proračuna. Brez teh bi se sesedel, saj sredstva, ki jih za upokojence od svojih plač namenjajo zaposleni, ne zadoščajo.

Med deseterico najstarejših družb na svetu


Ob tem sploh ne gre za vprašanje, ali je nova pokojninska reforma nujna. Dejstva so neizprosna. Slovenija ima po podatkih mednarodnih organizacij v prvi deseterici držav z najvišjo povprečno starostjo prebivalcev na svetu. Torej v družbi Monaka, Nemčije, Japonske, Italije, Avstrije, San Marina in Grčije. Vse ostale države na svetu imajo nižjo povprečno starost od Slovenije. Pri čemer so zlasti zaskrbljujoči nadaljnji trendi, ta proces se namreč v naslednjih letih nikakor ne bo ustavil.

Tudi ustanovitev demografskega sklada teh dejstev ne bo sposobna odpraviti. Jasno je, da bo v Sloveniji potrebno delati dlje. Demografski sklad pa lahko ta problem zgolj omili, saj bo za upokojence na ta način na voljo več sredstev, istočasno pa bodo ta manj pogojena z gospodarskimi nihanji.



Vsota knjigovodskih vrednosti deležev družb v neposredni lasti RS in SDH (2017): 10.888.669.481 €
Dividende (2017): 487.308.566 €
Dividendnost kapitala (2017) 4,5 %
ROE porfelja (2017): 6,5 %




Kaj predvideva predlog SDS


Predlog SDS predvideva upravljanje celotnega državnega premoženja pod okriljem SDH, ki bi se preimenoval v Slovenski demografski oziroma pokojninski sklad. Ta bi bil upravljan po načelu korporativnega prava. Sestavljal bi ga 13. članski nadzorni svet, ki bi ga imenoval Državni zbor in tričlanska uprava. V nadzornem svetu bi imele predstavnike vse parlamentarne stranke. S tem bi v SDS radi razrešili problem, da se v državnih institucijah bori za pozicije moči med predstavniki posameznih političnih strank. Obenem bi v nadzoru sodelovala tudi opozicija, ki je po trenutni ureditvi iz tega izločena.

Po besedah Andreja Širclja bi sklad 50 % dividend in 10 % sredstev od prodaje namenjal za izplačilo pokojnin. 50 % dividend bi šlo za nove naložbe.

Preostali denar od kupnim pa bi šel v 50 % za poplačilo dolgov države, v 40 % pa za nove naložbe. S tem bi se količina premoženja, s katerim bi upravljal Demografski sklad morala v prihodnosti povečevati.

Ob tem velja omeniti tudi, da so bili zgledi za delovanje sistemov iskani predvsem v severnih evropskih državah, dober zgled za to je Norveška. Tam takšni sistemi dobro delujejo. Je pa dejstvo tudi, da zlasti v zadnjih letih slovenska levica ne kaže več zanimanja za skandinavski model družbenih reform, saj je zanjo preveč kapitalističen. Tu zna imeti SDS s svojim predlogom precejšnje težave.



[do_widget id=podcast-playlist-3]
KOMENTAR: Uredništvo
2017 ključni poudarki sdh+rs
Medtem ko so vladne stranke očitno preobremenjene s pripravami na evropske volitve in ob tem, kot kaže, ne zmorejo početi še česa drugega, Slovenska demokratska stranka s konstantnim vlaganjem zakonskih predlogov dokazuje, da je sposobna delovati na več nivojih hkrati. Pri medijskem podajanju predloga o ustanovitvi Demografskega sklada sta tesno ob Janezu Janši stala še Andrej Šircelj, kar ni presenetljivo, saj od vseh v stranki najbolje pozna zadevno področje, in Romana Tomc, druga s kandidatne liste za Evropski parlament. Še dobro, da vsaj v opoziciji še migajo, saj na državnem področju trenutno vlada popolno mrtvilo glede izvajanja kakršnih koli resnih projektov. O tem priča tudi zadnja redna seja državnega zbora. Ta je bila najkrajša v njegovi zgodovini, saj vladna koalicija za obravnavo ni pripravila skorajda ničesar, poslanci pa bodo aprilsko plačo lahko opravičevali z obravnavo dveh zakonov SDS-a. V tej luči so vsakršne pobude, ki imajo namen presekati to mrtvilo, dobrodošle. Sledil bo mesec dni predvolilne kampanje in kot bi mignil bo tu že eno leto od parlamentarnih volitev. Sledile bodo parlamentarne počitnice. Obstaja močan dvom, da se bo do jeseni, ko bo vlada praznovala svojo prvo obletnico, sprejela kakršnakoli resna reforma. Tudi pokojninska, katere osnutek je že bil predstavljen, a se je medtem kdo ve kje, zaustavil. Predlog SDS za premike v smeri reform zato velja zelo lepo pozdraviti. In ob tem opozoriti. Potrebujemo jih še veliko. A upanje, da bosta pri tem koalicija in opozicija sposobni sodelovati v smislu podpore dobrim predlogom, kot je današnji, je pri tem verjetno jalovo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike