Mrtvilo vladnih predlogov izkoristila SDS s predstavitvijo načrtov za nacionalni demografski sklad
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko je aprilska redna seja državnega zbora zaradi odsotnosti vladnih zakonskih predlogov (imeli so le enega!) trajala zgolj rekordno kratka dva dneva, mrtvilo z Gregorčičeve z zakonskimi predlogi skuša zapolniti parlamentarna opozicija.
V stranki SDS so z današnjim predlogom ustanovitve nacionalnega demografskega sklada obudili načrte o tovrstnem reševanju finančnega vidika demografskega problema, ki se odraža v pomanjkanju sredstev za pokojnine.
Predlog največje opozicijske stranke predvideva, da bi se celotno državno premoženje preneslo na Slovenski državni holding (SDH), ki bi ga ob tem spremenili v slovenski demografski oziroma pokojninski sklad.
Ideja ni nova, saj je bila od tem prejšnje pokojninske reforme, vendar se je takrat ostalo zgolj pri krpanju obstoječega sistema. Ta bo ostal stabilen le še nekaj let, nato pa bo spet izpostavljen preteklim tveganjem.
Bistven del predloga SDS je, da bi se upravljanje pokojninskega sistema preneslo izven okvirov državnega proračuna. Slovenski pokojninski sistem za svojo vzdržnost potrebuje od milijarde do milijarde in pol evrov sredstev neposredno iz proračuna. Brez teh bi se sesedel, saj sredstva, ki jih za upokojence od svojih plač namenjajo zaposleni, ne zadoščajo.
Ob tem sploh ne gre za vprašanje, ali je nova pokojninska reforma nujna. Dejstva so neizprosna. Slovenija ima po podatkih mednarodnih organizacij v prvi deseterici držav z najvišjo povprečno starostjo prebivalcev na svetu. Torej v družbi Monaka, Nemčije, Japonske, Italije, Avstrije, San Marina in Grčije. Vse ostale države na svetu imajo nižjo povprečno starost od Slovenije. Pri čemer so zlasti zaskrbljujoči nadaljnji trendi, ta proces se namreč v naslednjih letih nikakor ne bo ustavil.
Tudi ustanovitev demografskega sklada teh dejstev ne bo sposobna odpraviti. Jasno je, da bo v Sloveniji potrebno delati dlje. Demografski sklad pa lahko ta problem zgolj omili, saj bo za upokojence na ta način na voljo več sredstev, istočasno pa bodo ta manj pogojena z gospodarskimi nihanji.
Vsota knjigovodskih vrednosti deležev družb v neposredni lasti RS in SDH (2017): 10.888.669.481 €
Dividende (2017): 487.308.566 €
Dividendnost kapitala (2017) 4,5 %
ROE porfelja (2017): 6,5 %
Predlog SDS predvideva upravljanje celotnega državnega premoženja pod okriljem SDH, ki bi se preimenoval v Slovenski demografski oziroma pokojninski sklad. Ta bi bil upravljan po načelu korporativnega prava. Sestavljal bi ga 13. članski nadzorni svet, ki bi ga imenoval Državni zbor in tričlanska uprava. V nadzornem svetu bi imele predstavnike vse parlamentarne stranke. S tem bi v SDS radi razrešili problem, da se v državnih institucijah bori za pozicije moči med predstavniki posameznih političnih strank. Obenem bi v nadzoru sodelovala tudi opozicija, ki je po trenutni ureditvi iz tega izločena.
Po besedah Andreja Širclja bi sklad 50 % dividend in 10 % sredstev od prodaje namenjal za izplačilo pokojnin. 50 % dividend bi šlo za nove naložbe.
Preostali denar od kupnim pa bi šel v 50 % za poplačilo dolgov države, v 40 % pa za nove naložbe. S tem bi se količina premoženja, s katerim bi upravljal Demografski sklad morala v prihodnosti povečevati.
Ob tem velja omeniti tudi, da so bili zgledi za delovanje sistemov iskani predvsem v severnih evropskih državah, dober zgled za to je Norveška. Tam takšni sistemi dobro delujejo. Je pa dejstvo tudi, da zlasti v zadnjih letih slovenska levica ne kaže več zanimanja za skandinavski model družbenih reform, saj je zanjo preveč kapitalističen. Tu zna imeti SDS s svojim predlogom precejšnje težave.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
V stranki SDS so z današnjim predlogom ustanovitve nacionalnega demografskega sklada obudili načrte o tovrstnem reševanju finančnega vidika demografskega problema, ki se odraža v pomanjkanju sredstev za pokojnine.
Predlog največje opozicijske stranke predvideva, da bi se celotno državno premoženje preneslo na Slovenski državni holding (SDH), ki bi ga ob tem spremenili v slovenski demografski oziroma pokojninski sklad.
Ideja ni nova, saj je bila od tem prejšnje pokojninske reforme, vendar se je takrat ostalo zgolj pri krpanju obstoječega sistema. Ta bo ostal stabilen le še nekaj let, nato pa bo spet izpostavljen preteklim tveganjem.
Bistven del predloga SDS je, da bi se upravljanje pokojninskega sistema preneslo izven okvirov državnega proračuna. Slovenski pokojninski sistem za svojo vzdržnost potrebuje od milijarde do milijarde in pol evrov sredstev neposredno iz proračuna. Brez teh bi se sesedel, saj sredstva, ki jih za upokojence od svojih plač namenjajo zaposleni, ne zadoščajo.
Med deseterico najstarejših družb na svetu
Ob tem sploh ne gre za vprašanje, ali je nova pokojninska reforma nujna. Dejstva so neizprosna. Slovenija ima po podatkih mednarodnih organizacij v prvi deseterici držav z najvišjo povprečno starostjo prebivalcev na svetu. Torej v družbi Monaka, Nemčije, Japonske, Italije, Avstrije, San Marina in Grčije. Vse ostale države na svetu imajo nižjo povprečno starost od Slovenije. Pri čemer so zlasti zaskrbljujoči nadaljnji trendi, ta proces se namreč v naslednjih letih nikakor ne bo ustavil.
Tudi ustanovitev demografskega sklada teh dejstev ne bo sposobna odpraviti. Jasno je, da bo v Sloveniji potrebno delati dlje. Demografski sklad pa lahko ta problem zgolj omili, saj bo za upokojence na ta način na voljo več sredstev, istočasno pa bodo ta manj pogojena z gospodarskimi nihanji.
Vsota knjigovodskih vrednosti deležev družb v neposredni lasti RS in SDH (2017): 10.888.669.481 €
Dividende (2017): 487.308.566 €
Dividendnost kapitala (2017) 4,5 %
ROE porfelja (2017): 6,5 %
Kaj predvideva predlog SDS
Predlog SDS predvideva upravljanje celotnega državnega premoženja pod okriljem SDH, ki bi se preimenoval v Slovenski demografski oziroma pokojninski sklad. Ta bi bil upravljan po načelu korporativnega prava. Sestavljal bi ga 13. članski nadzorni svet, ki bi ga imenoval Državni zbor in tričlanska uprava. V nadzornem svetu bi imele predstavnike vse parlamentarne stranke. S tem bi v SDS radi razrešili problem, da se v državnih institucijah bori za pozicije moči med predstavniki posameznih političnih strank. Obenem bi v nadzoru sodelovala tudi opozicija, ki je po trenutni ureditvi iz tega izločena.
Po besedah Andreja Širclja bi sklad 50 % dividend in 10 % sredstev od prodaje namenjal za izplačilo pokojnin. 50 % dividend bi šlo za nove naložbe.
Preostali denar od kupnim pa bi šel v 50 % za poplačilo dolgov države, v 40 % pa za nove naložbe. S tem bi se količina premoženja, s katerim bi upravljal Demografski sklad morala v prihodnosti povečevati.
Ob tem velja omeniti tudi, da so bili zgledi za delovanje sistemov iskani predvsem v severnih evropskih državah, dober zgled za to je Norveška. Tam takšni sistemi dobro delujejo. Je pa dejstvo tudi, da zlasti v zadnjih letih slovenska levica ne kaže več zanimanja za skandinavski model družbenih reform, saj je zanjo preveč kapitalističen. Tu zna imeti SDS s svojim predlogom precejšnje težave.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
5 komentarjev
MEFISTO
Previdno z demografskim skladom.
Šiptarji so naša prihodnost, ki se pa itak preveč razmnožujejo celo brez demografskega sklada.
Ali veste, da Saudska Artabija plačuje Šiptarkam, da nosijo rute, mesčno od 150 do 500 evrov?
marta
'Demografski sklad' je zavajajoče ime - glede na to, čemu naj bi služil: pokojninske težave so samo posledica demografskih problemov. O pravem demografskem skladu z ukrepi za spodbujanje rodnosti) zaenkrat samo še sanjamo ...
Alojzij Pezdir
Premier vlade RS in prvak LMŠ Marjan Šarec je pojasnil najkrajšo in najbolj vsebinsko prazno sejo DZ RS zaradi akutnega pomanjkanja ustreznih zakonskih in podzakonskih predlogov vlade s tipičnim "šarcizmom", češ da kritiki delovanja oblasti in vladne administracije nenehno poudarjajo, kako da je ohlapne in nekakovostne zakonodaje tako ali tako preveč in da je ta razvoju države prej v oviro kot v oporo in pomoč.
S čemer je hotel najbrž volivcem povedati, manj ko bo zakonskih predlogov predložila Šarčeva vlada in manj ko jih bo v parlamentu potrdil "glasovalni stroj" Šarčeve vladajoče koalicije 5 + 2, bolje bo za državo in državljane.
Ali drugače rečeno: manj ko bomo delali v vladi RS in vladajoči koaliciji 5 + 2, bolje bo za državo in državljane!?
Seveda pa premier Šarec ni nič povedal o tem, zakaj njegova vlada in vladajoče koalicija nič otipljivega ne storita za kakovostno prevetritev in nujno selekcioniranje preobilne, preslabe, mestoma med seboj kontradiktorne ter mestoma celo popolnoma neuresničljive veljavne zakonodaje, četudi se očitno tudi sami strinjata s to kritično oceno velikega dela javnosti.
Šarčeva vlada mrtvoudnega "statusa quo" seveda tudi v nadaljevanju ne obeta ničesar prelomnega in prebojnega, saj je edino kar zanima prvake strank in ministre iz vladajoče koalicije s podporo Levice in SNS, kako s čim manj razvojnih zamisli, naporov in "žrtev" uspešno "preveslati" štiriletni mandat ter pri tem maksimalno izkoristiti v svoj prid za zdaj še razmeroma ugodne zunanje gospodarske in socialne okoliščine v skupnosti EU ter mogočen lasten posredni in neposredni vpliv ter nadzor nad osrednjimi elektronskimi in tiskanimi množičnimi mediji ter nad zasebnimi profesionalnimi spodbujevalci, anketarji, interpreti in "krojači" javnega mnenja.
"Zmagoviti" politiki utrjevanja mrtvoudnega "statusa quo", očitno utemeljeni na načelu "Manj je več!", se skuša najmočnejša opozicijska stranka (SDS) sicer dejavno in kreativno zoperstaviti prav na področju skrajno zaskrbljujočih demografskih trendov in pospešenega staranja prebivalstva v RS, kjer pa vladajoča koalicija "statusa quo" nikakor ne bo sprejela izziva.
Kot je pokazal že odziv vladajočih strank ter osrednjih medijev pod njihovim vplivom na nedavni tehtni posvet o več kot zaskrbljujočih demografskih gibanjih v RS pri predsedniku RS Borutu Pahorju, stranke levega centra in skrajne Levice v RS in njihovi medijski promotorji ne le da tega hudega in globokega razvojnega izziva ne nameravajo kreativno in odgovorno sprejeti, ampak so ga pripravljene populistično marginalizirati in banalizirati ter ga sovražno razglasiti celo za izraz nazadnjaškega, nacionalističnega in klavstrofobičnega dela javnega mnenja v RS.
oakhrast
...se spominjate, kako je Drnovšek ob koncu devedesetih premišljeval in utrjeval svojo španščino na obisku pri Juanu Carlosu. Medtem pa so mu struktura in podrepniki ukradli državo in zmasakrirali državna podjetja.
Danes je podobno. Marjan trenira angleščino, struktura pa prevzema ključne pozicije, ki so še ostale. On pa seveda misli, da vse obvladuje. Sem ter tja se najde kakšen župan, ki se ne gre ovčarstva. Hvala Bogu.
MEFISTO
Mi za SDS in Janšo,
SDS in Janša za nas!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.