Mrtvi, ranjeni, zaprti: se Kazahstanu obeta demokratizacija?

Na ruskem interesnem območju je v tem tednu izbruhnilo novo krizno žarišče: v največjem kazahstanskem mestu Almaty smo bili priča množičnim protestom, ki so terjali na desetine mrtvih tako med varnostnimi silami kot tudi med prostestniki. Vlada je odstopila, protestnike so krotile tudi ruske sile, vse več poznavalcev pa meni, da bodo nemiri v največji srednjeazijski državi vplivali na prihodnje dogodke v geopolitiki velesil.

Protesti so izbruhnili v nedeljo, botroval pa jim je dvig cen utekočinjenega zemeljskega plina. Vlada je namreč ukinila cenovno kapico za to pogonsko gorivo, ki ga zaradi cenovne dostopnosti uporablja velik del Kazahstancev; kapica je predvidevala ceno 0,1 evrov za liter, z novim letom pa se je cena tako rekoč podvojila. Vlada je pojasnila, da je bila dosedanja kapica tako nizka, da proizvajalci niso mogli več dobavljati goriva na trg.

Ne za cenejše gorivo, ampak proti oblasti

Jasno pa je, da cene goriva niso edini razlog za proteste. Med zbranimi je bilo slišati vzklike proti trenutni oblasti, protestniki pa so hoteli podreti bronasti kip nekdanjega predsednika Nursultana Nazarbajeva.

To jim sicer ni uspelo, je pa pod pritiskom protestov odstopila vlada premierja Askarja Mamina, avtoritarni predsednik Kasim-Žomart Tokajev pa je povedal, da vladi ni uspelo zajeziti inflacije, kar je njena osnovna naloga. Ob tem je tako rekoč razglasil vojno proti nezadovoljnim izgrednikom, ki so uničevali in požigali stavbe in vozila, BBC pa poroča, da je prebivalstvo organiziralo vaške straže, ki so blokirale dostop protestnikom. Skupno je po poročanju portala Euractiv protestiralo več deset tisoč ljudi v vsaj desetih mestih. Tokajev je sporočil, da za protesti stojijo "domači in tuji provokatorji" ter da je Almaty napadlo 20.000 "banditov", in varnostnim silam ukazal streljanje brez opozorila. Za pomoč pri ohranjanju oblasti je prosil tudi Rusijo, ki je v Kazahstan poslala svoje sile.

Strašljive posledice protestov

Rezultati spopadov so strašljivi: več deset mrtvih, med njimi najmanj 18 pripadnikov varnostnih sil, tuji mediji pa poročajo, da je bilo po vsej državi ranjenih okoli tisoč ljudi, približno 400 jih je potrebovalo bolnišnično oskrbo. Pred dvema dnevoma je vlada popustila in ponovno uvedla kapico, ki ostaja vsaj do poletja.

Po podatkih kazahstanskega notranjega ministrstva je bilo aretiranih okoli 3.000 ljudi, razglašena je policijska ura in prepoved množičnega zbiranja. V četrtek je bil prijet tudi nekdanji direktor obveščevane službe Karim Masimov, ki je osumljen veleizdaje.

Bodo (za razliko od Belorusije) sledile politične reforme?

Mediji, analitiki in aktivisti vidijo dvig cen LPG zgolj kot povod za proteste, razlogi pa se skrivajo tudi drugje. Marie Struthers, direktorica Amnesty International za vzhodno Evropo in srednjo Azijo, tako meni, da so protesti "neposredna posledica zatiranja osnovnih človekovih pravic, ki ga izvja oblast".

Na to temo je Tokajev v sredo preko državne televizije sporočil, da se bo država tudi politično reformirala ter da bo v kratkem predstavil svoje predloge.

Obramba ruskih interesov

Kazahstan spada v rusko interesno sfero, kjer se v zadnjem času stopnjuje več konfliktov (Baltik, Belorusija, Ukrajina, tudi BiH). Rusija si novega kriznega žarišča ne želi, zato ni presenetljivo, da je v sosednjo državo napotila svoje sile; obe državi sta namreč podpisnici Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), ki poleg njiju vključuje še Kirgizistan, Tadžikistan, Armenijo in Belorusijo.

V Kazahstan naj bi bilo tako poslanih okoli 2.500 vojakov organizacije, v veliki večini gre za pripadnike ruske vojske, ki naj bi po lastnih navedbah nastopili v vlogi mirovnikov in varuhov strateških objektov, kot so vojaške baze, naftovodi in rusko vesoljsko izstrelišče Bajkonur.

Čeprav se uradno Rusija zavzema za "mirno reševanje konflikta v skladu z ustavo, zakoni in z dialogom", pa Ann M. Simmons (The Wall Street Journal) vidi razloge za posredovanje ruske vojske v obrambi Moskvi zveste kazahstanske oblasti: politična moč tako Tokajeva kot pred njim Nazarbajeva izhaja iz podpore ruskega predsednika Vladimirja Putina. Slednjemu pa, tako Simmonsova, ni po godu nova destabilizacija sosednje države v času, ko se trudi obdržati vpliv v "tradicionalni ruski interesni sferi" (Ukrajina, Belorusija), in se zoperstaviti, po lastnih besedah, "vdoru Zahoda".