Mož, ki je Fidela Castra prepričal, da dovoli praznovanje božiča

POSLUŠAJ ČLANEK

Ko je Fidel Castro na Kubi leta 1959 prevzel oblast, je v naslednjem desetletju v državo počasi uvajal socializem, vključno z vsedržavnim ateizmom.

Leta 1960 je več kubanskih katoliških škofov podpisalo pismo za ponovno cerkveno zavrnitev komunizma, s katero so tudi vse katoličane pozvali, da ga zavrnejo. V odgovor na poziv je Castrova vlada zaplenila vse premoženje Cerkve in katoličanov, precej jih je tudi aretirala. Takrat, leta 1969, je prepovedala praznovanje božiča.

Po tridesetih letih so Kubanci spet lahko praznovali božič


Ta prepoved praznovanju enega največjih krščanskih praznikov je trajala skoraj tri desetletja, do leta 1998, ko je sveti Janez Pavel II. Castra uspešno prepričal, da prepoved odpravi. Joaquín Navarro-Valls, tiskovni predstavnik Janeza Pavla II. v letu 1990, je pred kratkim delil zgodbo, kako je do tega prišlo.

"Pojasnil sem mu [Castru], da je bil datum obiska [Janeza Pavla II.] določen za 21. januarja 1998 - bilo bi dobro, če bi bil obisk velik uspeh," je dejal Navarro-Valls. "Kuba mora presenetiti svet," sem mu dejal. Fidel se je strinjal.

"Tako sem povedal nekaj glede presenečenja, ki ga je pričakoval papež. Ker je bil božič že za vogalom, sem Castra vprašal, ali bi na Kubi lahko prvič od začetka revolucije praznovali božič."

Castro ni bil navdušen


Kot je dejal Navvarro-Valls, Castro nad idejo sprva ni bil navdušen: "Rekel je, da bi bilo to zelo težko, saj bi božič padel prav sredi sezone obiranja sladkornega trsa. Dejal sem mu, da sveti oče želi, da bi prav to gesto lahko javno pohvalil, ko pristane v Havani."
Po dolgi razpravi je Castro pristal in dodal: "Ampak to bo veljalo le letos." Vse kar sem lahko rekel je bilo: "Super, papež bo za to hvaležen. Kako bo pa prihodnje letom, bomo pa videli."


Kot vemo, se od tedaj božič na Kubi praznuje vse do danes.

Castro navdušen nad Janezom Pavlom II.


Kot je v intervjuju razlagal Joaquín Navarro-Valls, je Castro papeža Wojtylo močno spoštoval. Z njim se je hotel pogovarjati več kot šest ur.

Preden je papež odšel s Kube, se mu je zahvalil za vse besede, tudi za tiste, ki mu niso bile tako zelo všeč.

Kako je papež Janez XXIII pomagal reševati kubansko raketno krizo

Sveti sedež je kot najstarejša neprekinjeno delujoča mednarodna organizacija, ki deluje od leta 1486, v zgodovini pogosto bil pomemben akter pri zagotavljanju mednarodnega miru. Posebno močno vlogo je odigral v času hladne vojne. V tem obdobju so bili odnosi med Svetim sedežem in Sovjetsko zvezo napeti, a Vatikan je vseeno imel nekaj vpliva na sovjetsko vodstvo.

Oktobra 1962 je dve velesili odvrnil od vojne. 11. oktobra pred 49 leti je otvoril II. vatikanski koncil, že čez tri dni se je začela kubanska raketna kriza. Ameriški predsednik Kennedy (prvi in do sedaj edini katoliški predsednik Amerike) je vztrajal pri odstranitvi raket. Za pomoč je prosil tudi papeža. Papeževo sporočilo, v katerem je vse vlade sveta prosil, da "ne ostanejo gluhe za krike človeštva" je bilo objavljeno v medijih po vsem svetu, tudi v sovjetskem komunističnem glasilu Pravda.

S tem apelom je papež predsedniku SZ Hruščevu ponudil dostojanstveno pot umika. Dva dni kasneje je Hruščev, sicer ateist, pristal, da rakete umakne, čeprav je bil še vedno sredi propagandne vojne z Vatikanom.

Papežev prispevek pri reševanju kubanske raketne krize je pogosto prezrt, a je bil zelo pomemben. Le mesec pred tem so mu odkrili raka na želodcu. Vedel je, da umira, za mir pa si je prizadeval do zadnjega.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30