Moški in ženske v Sloveniji bolj enakopravni kot v vseh sosednjih državah

POSLUŠAJ ČLANEK
Smo sredi prvega evropskega tedna enakopravnosti spolov, ki obeležuje četrt stoletja Pekinške deklaracije. Evropski inštitut za enakopravnost spolov EIGE je ob tem objavil raziskavo o enakopravnosti spolov znotraj EU, v kateri se je Slovenija med vsemi članicami usvrstila na 11. mesto ter se s tem uvrstila v povprečje EU.


Slovenija se je na lestvici dosegla boljši rezultat od vseh svojih sesed. Najboljši rezultat ohranjata Švedska in Danska, na repu držav pa ostajajo Romunija, Madžarska in Grčija, najbolj pa so napredovali Italija, Luksemburg in Malta. EIGE piše, da bo za dosego "želene" enakopravnosti med spoloma ob trenutni hitrosti potrebnih še 60 let.


Kot je v predstavitvi poročila povedala direktorica EIGE Charlien Scheele, na inštitutu iz leta v leto opažajo skromen napredek, letos pa so lahko zaradi pandemije koronavirusa še bolj zaskrbljeni. Varčevalni ukrepi namreč po izkušnjah preteklih kriz bolj prizadenejo ženske, ki so ponavadi revnejše in se bolj zanašajo na javno pomoč, a so hkrati manj zastopane v organih odločanja za spopad z epidemijo.

Med slabo plačanimi zaposlenimi v zdravstveni negi, ki so v epidemiji najbolj obremenjeni, je namreč le majhen delež moških. Ženske opravijo tudi večino (neplačanega) skrbstvenega dela doma, premalo pa so po oceni EIGE zastopane v tehnoloških poklicih.

Spola najbolj enakopravna v Skandinaviji


Indeks spolne enakopravnosti 2020. Vir: EIGE


Indeks enakopravnosti spolov je v evropskem povprečju 67,9, za Slovenijo pa znaša 67,7. Spolna enakopravnost ostaja najvišja v Skandinaviji, vodilno mesto ohranjata Švedska (83,8) in Danska (77,4). Sledita še Francija (75,1) in Finska (74,7).

Slovenija (67,7) se uvršča v skupino držav okoli evropskega povprečja, ki jo sestavljata še Nemčija (67,5) in Avstrija (66,5). Nižji indeks imajo tudi naše preostale sosede; Italija, Hrvaška in Madžarska (53,0).

Ženske in moški v EU smo najbolj različno zastopani v politiki, gospodarstvu, medijih, raziskovalni dejavnosti in športu.

Še vedno je malo žensk na vodilnih položajih. Več kot tretjinsko so te v upravah družb zastopane le v Belgiji, na Danskem, v Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem, Finskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu.

Nizke razlike v plačah, a malo žensk na vodilnih položajih


Slovenske ženske so, kot ugotavlja poročilo, lahko najbolj zadovoljne s področjem zdravstvene oskrbe (86,9 točk) in plačne neenakosti (83 točk). Slovenija pa se v primerjavi s preostalimi državami najvišje uvršča na področju enakopravne delitve časa (7. mesto) za domače neplačano delo.

Pisci poročila pa opozarjajo tudi na to, da je Slovenija poleg Danske in Romunije edina država, ki je v zadnjih treh letih postala manj spolno enakopravna (izraz enakost se sicer nekritično uporablja tudi pri prizadevanjih za izenačitev vseh razlik med spoloma).

Največji napredek v prihodnjih letih bi Slovenija sicer lahko dosegla na področju večje zastopanosti žensk v znanosti in na vodilnih položajih, kjer dosega le 55 točk in to kljub temu, da je v zadnjem desetletju svojo uvrstitev na tem področju izboljšala kar za 13,9 točke.

Poročilo sicer ugotavlja, da se je finančni položaj v Sloveniji izboljšal tako moškim kot ženskam, prav tako se je močno povečal delež moških in žensk, ki končajo terciarno izobraževanje. Od leta 2010 do 2020 pa se je delež žensk v parlamentu skoraj podvojil (z 12 na 21 odstotkov).

Raziskava kaže tudi, da smo Slovenci na izzive digitalne dobe pripravljeni pod povprečjem EU, pri čemer so rezultati za moške praviloma še za nekaj odstotnih točk nižji kot za ženske. Še zlasti so zaskrbljujoči podatki o naših komunikacijskih sposobnostih, kjer smo osem odstotkov pod povprečjem EU. Podpovprečni smo tudi pri zmožnosti reševanja problemov.

Evropska komisija s polnimi kvotami


Tokratno poročilo se poleg standardnih primerjav še posebej osredotoča na digitalizacijo. Ob vse večji potrebi po delovnih mestih na področju informatike in telekomunikacij, kjer trenutno delata dve ženski na deset moških, pisci poročila opozarjajo na premajhno zastopanost žensk na teh področjih. Povsem obratno pa je razmerje na področju nege in skrbi za druge, kjer ženske predstavljajo kar 85 % zaposlenih.

V začetku tedna je sicer na razlike v plačah med moškimi in ženskami, ki opravljajo enako delo, opozorila opozorila Evropska konfederacija sindikatov (ETUC). Kot so zapisali, bodo ženske na enako plačilo za enako delo ob sedanjem napredku čakale še 84 let oz. do leta 2104.

Evropska komisija še letos načrtuje uvedbo spolnih kvot v upravah podjetij in zavezujoče ukrepe za tranparentnost plač. Deželno ustavno sodišče v Brandenburgu je sicer pred tednom dni zavrnilo zakon, ki zapoveduje spolne kvote v političnih strankah. Sodišče pa se je v razsodbi strinjalo, da spolne kvote škodujejo organizacijski svobodi skrajno desne NDP, ki ni imela dovolj žensk, možnosti svobodne izbire kandidatur in enakim možnostim stranke na volitvah.

Slovenska vlada največje izzive na področju večje enakopravnosti spolov vidi v vzpostavljanju enake ekonomske neodvisnosti, na področjih usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, družbi znanja brez spolnih stereotipov, socialni vključenosti, zdravju tako žensk kot moških, uravnoteženi zastopanosti žensk in moških na položajih odločanja, nasilju nad ženskami ter enakopravnosti spolov v zunanji politiki in mednarodnem razvojnem sodelovanju.

Indeks enakopravnosti spolov članice EU vsako leto oceni od 1 (najmanj) do 100 (največ) na področjih dela, denarja, znanja, časa, moči in zdravja. Rezultati naj bi oblikovalcem politik pomagali pri prepoznavanju področij, ki jih je treba izboljšati na ravni držav članic in EU.


KOMENTAR: Uredništvo
O smislih in nesmislih prizadevanj za izenačevanje žensk in moških
Prizadevanja za enakopravnost med spoloma v smislu izkoreninjenja nasilja nad ženskami, skrbi za zdravje tako žensk in moških, enako plačilo za enako delo, lažje usklajevanje dela in družine ... so smiselna in potrebna. A upravičen je dvom, da bomo vsem prizadevanjem navkljub do popolne "enakosti" prišli čez 60, 84 ali kaj več let. Ženske in moški se namreč prav zaradi različne narave odločamo za različne poklice - naj bo za zdravstveno nego pri ženskah ali IKT poklice pri moških, kot kaže že zgornja raziskava. Pri poskusih siljenja v enakost tako vedno znova trčimo ob žensko in moško naravo in posledično tudi poskuse izenačevanja žensk z moškimi. Namesto tega nesmiselnega početja, ki je v škodo družbi kot celoti, pa kot družba lahko spremenimo to, koliko cenimo posamezno delo, pa naj gre za nego bolnih in ostarelih in skrb za otroke, ki sta bolj v domeni žensk ali pa na primer pobiranje smeti ali gradbeništvo, kjer v večji meri najdemo moške.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike