Moški in ženske v Sloveniji bolj enakopravni kot v vseh sosednjih državah
POSLUŠAJ ČLANEK
Smo sredi prvega evropskega tedna enakopravnosti spolov, ki obeležuje četrt stoletja Pekinške deklaracije. Evropski inštitut za enakopravnost spolov EIGE je ob tem objavil raziskavo o enakopravnosti spolov znotraj EU, v kateri se je Slovenija med vsemi članicami usvrstila na 11. mesto ter se s tem uvrstila v povprečje EU.
Slovenija se je na lestvici dosegla boljši rezultat od vseh svojih sesed. Najboljši rezultat ohranjata Švedska in Danska, na repu držav pa ostajajo Romunija, Madžarska in Grčija, najbolj pa so napredovali Italija, Luksemburg in Malta. EIGE piše, da bo za dosego "želene" enakopravnosti med spoloma ob trenutni hitrosti potrebnih še 60 let.
Kot je v predstavitvi poročila povedala direktorica EIGE Charlien Scheele, na inštitutu iz leta v leto opažajo skromen napredek, letos pa so lahko zaradi pandemije koronavirusa še bolj zaskrbljeni. Varčevalni ukrepi namreč po izkušnjah preteklih kriz bolj prizadenejo ženske, ki so ponavadi revnejše in se bolj zanašajo na javno pomoč, a so hkrati manj zastopane v organih odločanja za spopad z epidemijo.
Med slabo plačanimi zaposlenimi v zdravstveni negi, ki so v epidemiji najbolj obremenjeni, je namreč le majhen delež moških. Ženske opravijo tudi večino (neplačanega) skrbstvenega dela doma, premalo pa so po oceni EIGE zastopane v tehnoloških poklicih.
Indeks enakopravnosti spolov je v evropskem povprečju 67,9, za Slovenijo pa znaša 67,7. Spolna enakopravnost ostaja najvišja v Skandinaviji, vodilno mesto ohranjata Švedska (83,8) in Danska (77,4). Sledita še Francija (75,1) in Finska (74,7).
Slovenija (67,7) se uvršča v skupino držav okoli evropskega povprečja, ki jo sestavljata še Nemčija (67,5) in Avstrija (66,5). Nižji indeks imajo tudi naše preostale sosede; Italija, Hrvaška in Madžarska (53,0).
Ženske in moški v EU smo najbolj različno zastopani v politiki, gospodarstvu, medijih, raziskovalni dejavnosti in športu.
Še vedno je malo žensk na vodilnih položajih. Več kot tretjinsko so te v upravah družb zastopane le v Belgiji, na Danskem, v Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem, Finskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu.
Slovenske ženske so, kot ugotavlja poročilo, lahko najbolj zadovoljne s področjem zdravstvene oskrbe (86,9 točk) in plačne neenakosti (83 točk). Slovenija pa se v primerjavi s preostalimi državami najvišje uvršča na področju enakopravne delitve časa (7. mesto) za domače neplačano delo.
Pisci poročila pa opozarjajo tudi na to, da je Slovenija poleg Danske in Romunije edina država, ki je v zadnjih treh letih postala manj spolno enakopravna (izraz enakost se sicer nekritično uporablja tudi pri prizadevanjih za izenačitev vseh razlik med spoloma).
Največji napredek v prihodnjih letih bi Slovenija sicer lahko dosegla na področju večje zastopanosti žensk v znanosti in na vodilnih položajih, kjer dosega le 55 točk in to kljub temu, da je v zadnjem desetletju svojo uvrstitev na tem področju izboljšala kar za 13,9 točke.
Poročilo sicer ugotavlja, da se je finančni položaj v Sloveniji izboljšal tako moškim kot ženskam, prav tako se je močno povečal delež moških in žensk, ki končajo terciarno izobraževanje. Od leta 2010 do 2020 pa se je delež žensk v parlamentu skoraj podvojil (z 12 na 21 odstotkov).
Raziskava kaže tudi, da smo Slovenci na izzive digitalne dobe pripravljeni pod povprečjem EU, pri čemer so rezultati za moške praviloma še za nekaj odstotnih točk nižji kot za ženske. Še zlasti so zaskrbljujoči podatki o naših komunikacijskih sposobnostih, kjer smo osem odstotkov pod povprečjem EU. Podpovprečni smo tudi pri zmožnosti reševanja problemov.
Tokratno poročilo se poleg standardnih primerjav še posebej osredotoča na digitalizacijo. Ob vse večji potrebi po delovnih mestih na področju informatike in telekomunikacij, kjer trenutno delata dve ženski na deset moških, pisci poročila opozarjajo na premajhno zastopanost žensk na teh področjih. Povsem obratno pa je razmerje na področju nege in skrbi za druge, kjer ženske predstavljajo kar 85 % zaposlenih.
V začetku tedna je sicer na razlike v plačah med moškimi in ženskami, ki opravljajo enako delo, opozorila opozorila Evropska konfederacija sindikatov (ETUC). Kot so zapisali, bodo ženske na enako plačilo za enako delo ob sedanjem napredku čakale še 84 let oz. do leta 2104.
Evropska komisija še letos načrtuje uvedbo spolnih kvot v upravah podjetij in zavezujoče ukrepe za tranparentnost plač. Deželno ustavno sodišče v Brandenburgu je sicer pred tednom dni zavrnilo zakon, ki zapoveduje spolne kvote v političnih strankah. Sodišče pa se je v razsodbi strinjalo, da spolne kvote škodujejo organizacijski svobodi skrajno desne NDP, ki ni imela dovolj žensk, možnosti svobodne izbire kandidatur in enakim možnostim stranke na volitvah.
Slovenska vlada največje izzive na področju večje enakopravnosti spolov vidi v vzpostavljanju enake ekonomske neodvisnosti, na področjih usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, družbi znanja brez spolnih stereotipov, socialni vključenosti, zdravju tako žensk kot moških, uravnoteženi zastopanosti žensk in moških na položajih odločanja, nasilju nad ženskami ter enakopravnosti spolov v zunanji politiki in mednarodnem razvojnem sodelovanju.
Slovenija se je na lestvici dosegla boljši rezultat od vseh svojih sesed. Najboljši rezultat ohranjata Švedska in Danska, na repu držav pa ostajajo Romunija, Madžarska in Grčija, najbolj pa so napredovali Italija, Luksemburg in Malta. EIGE piše, da bo za dosego "želene" enakopravnosti med spoloma ob trenutni hitrosti potrebnih še 60 let.
Kot je v predstavitvi poročila povedala direktorica EIGE Charlien Scheele, na inštitutu iz leta v leto opažajo skromen napredek, letos pa so lahko zaradi pandemije koronavirusa še bolj zaskrbljeni. Varčevalni ukrepi namreč po izkušnjah preteklih kriz bolj prizadenejo ženske, ki so ponavadi revnejše in se bolj zanašajo na javno pomoč, a so hkrati manj zastopane v organih odločanja za spopad z epidemijo.
Med slabo plačanimi zaposlenimi v zdravstveni negi, ki so v epidemiji najbolj obremenjeni, je namreč le majhen delež moških. Ženske opravijo tudi večino (neplačanega) skrbstvenega dela doma, premalo pa so po oceni EIGE zastopane v tehnoloških poklicih.
Spola najbolj enakopravna v Skandinaviji
Indeks enakopravnosti spolov je v evropskem povprečju 67,9, za Slovenijo pa znaša 67,7. Spolna enakopravnost ostaja najvišja v Skandinaviji, vodilno mesto ohranjata Švedska (83,8) in Danska (77,4). Sledita še Francija (75,1) in Finska (74,7).
Slovenija (67,7) se uvršča v skupino držav okoli evropskega povprečja, ki jo sestavljata še Nemčija (67,5) in Avstrija (66,5). Nižji indeks imajo tudi naše preostale sosede; Italija, Hrvaška in Madžarska (53,0).
Ženske in moški v EU smo najbolj različno zastopani v politiki, gospodarstvu, medijih, raziskovalni dejavnosti in športu.
Še vedno je malo žensk na vodilnih položajih. Več kot tretjinsko so te v upravah družb zastopane le v Belgiji, na Danskem, v Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem, Finskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu.
Nizke razlike v plačah, a malo žensk na vodilnih položajih
Slovenske ženske so, kot ugotavlja poročilo, lahko najbolj zadovoljne s področjem zdravstvene oskrbe (86,9 točk) in plačne neenakosti (83 točk). Slovenija pa se v primerjavi s preostalimi državami najvišje uvršča na področju enakopravne delitve časa (7. mesto) za domače neplačano delo.
Pisci poročila pa opozarjajo tudi na to, da je Slovenija poleg Danske in Romunije edina država, ki je v zadnjih treh letih postala manj spolno enakopravna (izraz enakost se sicer nekritično uporablja tudi pri prizadevanjih za izenačitev vseh razlik med spoloma).
Največji napredek v prihodnjih letih bi Slovenija sicer lahko dosegla na področju večje zastopanosti žensk v znanosti in na vodilnih položajih, kjer dosega le 55 točk in to kljub temu, da je v zadnjem desetletju svojo uvrstitev na tem področju izboljšala kar za 13,9 točke.
Poročilo sicer ugotavlja, da se je finančni položaj v Sloveniji izboljšal tako moškim kot ženskam, prav tako se je močno povečal delež moških in žensk, ki končajo terciarno izobraževanje. Od leta 2010 do 2020 pa se je delež žensk v parlamentu skoraj podvojil (z 12 na 21 odstotkov).
Raziskava kaže tudi, da smo Slovenci na izzive digitalne dobe pripravljeni pod povprečjem EU, pri čemer so rezultati za moške praviloma še za nekaj odstotnih točk nižji kot za ženske. Še zlasti so zaskrbljujoči podatki o naših komunikacijskih sposobnostih, kjer smo osem odstotkov pod povprečjem EU. Podpovprečni smo tudi pri zmožnosti reševanja problemov.
Evropska komisija s polnimi kvotami
Tokratno poročilo se poleg standardnih primerjav še posebej osredotoča na digitalizacijo. Ob vse večji potrebi po delovnih mestih na področju informatike in telekomunikacij, kjer trenutno delata dve ženski na deset moških, pisci poročila opozarjajo na premajhno zastopanost žensk na teh področjih. Povsem obratno pa je razmerje na področju nege in skrbi za druge, kjer ženske predstavljajo kar 85 % zaposlenih.
V začetku tedna je sicer na razlike v plačah med moškimi in ženskami, ki opravljajo enako delo, opozorila opozorila Evropska konfederacija sindikatov (ETUC). Kot so zapisali, bodo ženske na enako plačilo za enako delo ob sedanjem napredku čakale še 84 let oz. do leta 2104.
Evropska komisija še letos načrtuje uvedbo spolnih kvot v upravah podjetij in zavezujoče ukrepe za tranparentnost plač. Deželno ustavno sodišče v Brandenburgu je sicer pred tednom dni zavrnilo zakon, ki zapoveduje spolne kvote v političnih strankah. Sodišče pa se je v razsodbi strinjalo, da spolne kvote škodujejo organizacijski svobodi skrajno desne NDP, ki ni imela dovolj žensk, možnosti svobodne izbire kandidatur in enakim možnostim stranke na volitvah.
Slovenska vlada največje izzive na področju večje enakopravnosti spolov vidi v vzpostavljanju enake ekonomske neodvisnosti, na področjih usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, družbi znanja brez spolnih stereotipov, socialni vključenosti, zdravju tako žensk kot moških, uravnoteženi zastopanosti žensk in moških na položajih odločanja, nasilju nad ženskami ter enakopravnosti spolov v zunanji politiki in mednarodnem razvojnem sodelovanju.
Indeks enakopravnosti spolov članice EU vsako leto oceni od 1 (najmanj) do 100 (največ) na področjih dela, denarja, znanja, časa, moči in zdravja. Rezultati naj bi oblikovalcem politik pomagali pri prepoznavanju področij, ki jih je treba izboljšati na ravni držav članic in EU.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Politični razkol
17. 3. 2024 ob 9:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
8 komentarjev
MEFISTO
Za moje prijatelje, ki sem jih zgoraj s šaljivim ljudskim sarkazmom tako zelo razjezil, bom povedal še eno eno zelo resnično zgodbo.
Zgodilo se je, da sem naletel na prizor, ko je mož s klofutami nekaj dopovedoval svoji ženici.
Viteško sem posegel vmes, da bi preprečil nadaljnje fizično nasilje močnejšega nad šibkejšim.
Takoj mi je bilo žal.
Kaj vas pa briga, me je napadla tepena ženska, saj je moj mož in me ima pravic pretepati, pri čemer sem bil deležen besed, ki jih zaradi varstva javne morale ne mrem ponoviti. Brž sem se odstranil da sem ušel rafalom iz orožja njenega jezika.
Friderik
Domovina me je cenzirurala. Pa tako dobre in prešerne ideje sem imel in jih hotel deliti z vesoljnim svetom. Tovrstne teme o moških in ženskah na tem ljubem svetu me namreč zabavajo, še posebej zato, ker sem zrastel kot edini moški med številnimi sestrami in sem bil vedno pregasovan.
Zdaj pa, na sodniji same ženske, v šolah in faksih same ženske, v zdravstvu same ženske, še na Gospodarski zbornici je šefica ena luškana....ali je sploh še kje kak dec?
baubau
Še vedno pa je bistveno premalo vzgojiteljev v vrtcih,učiteljev razrednega pouka ,medicinskih "bratov",družinskih zdravnikov,socioalnih delavcev idr.,če smo že pri žensko-moških kvotah.
helena_3
Enakost na relaciji ženska - moški ni možna. Enakopravnost pač.
Ali bomo zdaj že ponotranjili LGBT poimenovanja?
MEFISTO
Omenja se nasilje nad ženskami.
Mar nismo vedno poslušali, da ženske tepe njihov jezik, ne možje.
Marija Perko
Kremeniti, tale zapis je pa neokusen!!
[email protected]
Zelo nesramen komentar! Kot da vsi moški govorijo umirjeno, olikano in prijazno. Veliko moških govori zelo grdo, vulgarno, prostaško, opravljajo, preklinjajo. Sem jih imela priliko slišati, sem delala v pretežno "moški" firmi.
MEFISTO
Privoščil sem si nekoliko ljudskega sarkzma, ki ga pa Shalotka in Natalija* ne razumeta. Peter pa sploh ne!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.