Moralni upokojenci: je dr. Anže Logar našel šibko točko župana Jankovića?

Prvi resni Jankovićev protikandidat po dolgih letih, kot dr. Anžeta Logarja vidijo poznavalci slovenske in lokalne politike, je danes tudi uradno vložil kandidaturo za župana Ljubljane.

V boj se kandidat SDS podaja z enotno podporo pomladnih strank ter s pričakovanjem, da bo kampanja temeljila na soočenju programov. Po njegovih besedah je čas, da se pogleda tudi pomanjkljivosti, ki so se v Ljubljani nabrale v zadnjih 12 letih.

Do soočenja programov bo sicer težko prišlo, saj je aktualni župan Zoran Janković že napovedal, da on programa nima in ga ne potrebuje. 

Odprto pa ostaja vprašanje, kje so pomanjkljivosti ponovne Jankovićeve kandidature. Sklepajoč po okoliščinah in tudi poudarkih iz Logarjevega programa Pozdravimo Ljubljano bi to lahko bila kombinacija nizke županove moralne integritete in zapostavljanja Ljubljane kot upokojencem prijaznega mesta. 

Bi lahko nadarjen in sposoben politik nove generacije s pomočjo "moralnih upokojencev" zaprl dobrih 15 tisoč glasov široke škarje in v Ljubljano prinesel pomlad? 

Odslej tudi uradno vstopamo v tekmo - uspešno smo vložili kandidature za župana in svetnike.
Pozdravimo Ljubljano!#4Logar #LogarŽupan pic.twitter.com/nTaMzZzWnr

— SDS Ljubljana (@SDS_Ljubljana) October 15, 2018

Kot smo na Domovini v analizi že ugotavljali, Zoran Janković iz mandata v mandat izgublja po približno 18 tisoč glasov volilne podpore. Med 227 tisoč volilnimi upravičenci ga je nazadnje na županski stolček izvolilo zgolj še 46.173 Ljubljančanov.

A ta številka je še vedno za dobrih 15 tisoč glasov višja od najboljše podpore, ki jo je na neposrednih lokalnih volitvah kadarkoli v času samostojne Slovenije dobil kandidat (ali več njih) z zaledjem pomladne opcije. Stranke SDS, NSi in SLS so denimo ob volitvah v mestni svet 2014 skupaj dobile le slabih 18 tisoč glasov, kar ni samo daleč od večine, temveč tudi od lastnega dometa pomladne opcije v prestolnici.

Ob teh številkah postaja jasno, da je "zadetek na loteriji", kot je zmago nad Jankovićem ob napovedi kandidature poimenoval sam Logar, mogoč le z aktivacijo neopredeljenih pasiviziranih volivcev, da se udeležijo lokalnih volitev in podprejo z aferami in moralnimi spodrsljaji manj obremenjenega kandidata kot je Zoran Janković. In hkrati nekoga, ki vseeno deluje kot učinkovit in operativen posameznik.

Bi lahko ti ciljni volivci bili ljubljanski upokojenci? Kar nekaj podatkov kaže temu v prid.

Najprej - upokojenci postajajo vse večja volilna baza, ki obenem nima pomislekov glede izpolnitve državljanske pravice, ne glede na vremenske in druge okoliščine. Med 227.619 volilnimi upravičenci v Ljubljani je upokojencev kar okrog 71 tisoč, oziroma skorajda tretjina. To je denimo za 5 % več kot pred dvanajstimi leti, ko se je Zoran Janković potegoval za svoj prvi mandat.

Njihova povprečna starost je 71 let, povprečna pokojnina je konec leta znašala 883 €, kar je za občino Trzin druga najvišja v državi. A tudi življenjski stroški so v prestolnici neprimerno višji kot marsikje drugod.

Upokojencem v Ljubljani še marsikaj ne gre na roko; denimo izjemo slab javni potniški promet, od katerega so pogosto odvisni, od turistov, ki se valijo po njihovih ulicah, imajo kvečjemu gnečo, za zdravstvene storitve čakajo neznosno dolgo, še huje je glede čakalnih vrst za domove starejših občanov; kar 3.535  čakajočih upokojencev si želi takojšnje namestitve, evidentiranih prošenj pa je še mnogo več.

Ob teh podatkih se zdi, da je na meščane v tretjem življenjskem obdobju župan "najlepšega mesta na svetu" kar nekoliko pozabil.

Kaj upokojencem ponuja dr. Anže Logar

To šibko točko je, sklepajoč po programu Pozdravimo Ljubljano, zelo dobro prepoznal tudi dr. Anže Logar, ki kot rojeni in v Ljubljani vseskozi živeči Bežigrajčan mestni utrip in njegove hibe nedvomno pozna do obisti.

Zato Logar pravi, da iz Ljubljane ne želi napraviti "najlepšega", temveč "najboljše mesto na svetu". "Gremo iz zunanje fasade, iz kvantitete v kvaliteto," je dejal v enem od pogovorov.

In sam upokojencem v svojem  programu obljublja ogromno: od odprave čakalnih vrst v primarnem zdravstvu z občinskim financiranjem posegov, kjer je čakanje nedopustno dolgo, ustanovitve Mestne bolnišnice Ljubljana, do ureditve hitrega in učinkovitega ter za upokojence brezplačnega javnega transporta.

Pravzaprav sta od petih ključnih točk njegovega programa - dvig nivoja zdravstvenih storitev (pozdravimo Ljubljano), pametna Ljubljana, Ljubljana brez prometnih zastojev, Ljubljana brez korupcije, Mi vsi smo Ljubljana, - kar dve neposredno povezani z dvigom kvalitete življenja mestnih prebivalcev v tretjem življenjskem obdobju, posredno pa praktično vse ostale.

Na področju kvalitete življenja starejših meščanov dr. Anže Logar nedvomno ponuja več kot je zanje do sedaj prispeval Zoran Janković, ki, sklicujoč se na sedanje stanje, pravi, da programa sploh ne potrebuje. Slednje najbrž pomeni, da si upokojenci od Jankovića tudi v prihodnje ne morejo obetati kaj veliko.

"Moralni upokojenec" kot razsodnik med zdravo in nezdravo Ljubljano?

Ampak ali je to dovolj, da bi kandidat s pedigrejem med mnogimi Ljubljančani osovražene desne politične opcije lahko postal župan Ljubljane? Bi lahko ravno starejši občani v drugem krogu odločilno presodili o prihodnosti slovenskega glavnega mesta?

Za kaj takšnega se mora v Ljubljani drugi krog najprej zgoditi in pri tem bo mnogo odvisno tudi od kandidatov, ki jih bodo ponudile druge omembe vredne lokalne politične sile levo od sredine.

V prvi vrsti gre za kandidata stranke Levica, ki je na državnozborskih volitvah dobila (relativno) večino v kar nekaj ljubljanskih okrajih in je v prestolnici izjemno močna. Če se Levica v ozadju ne bo spogajala z Zoranom Jankovićem, temveč bo  ponudila resnega županskega kandidata, bi ta lahko zagotovil drugi krog - tako med Jankovićem in kandidatom Levice, kot še verjetneje - med Jankovićem in združenim kandidatom pomladnih strank, dr. Anžetom Logarjem.

Izkušnje lokalnih volitev pa pričajo, da je v drugem krogu mogoče prav vse, tudi zmaga kandidata, ki je krepko zaostal za zmagovalcem prvega kroga.

Pri tem pa bi lahko odločili glasovi tako imenovanih "moralnih upokojencev" - torej starejših volivcev, ki so bolj občutljivi tudi na moralne vrednote kandidata; denimo obtožbe o korupciji ali pa tiste, ki letijo na odnos do žensk in podobno.

Da številni med njimi niso ravno navdušeni nad tem, da bi svoj glas namenili moralno oporečnemu kandidatu, se je navsezadnje izkazalo ob državnozborskih volitvah, ko sta pakt sklenila predsednik upokojenske stranke Karl Erjavec ter prav ljubljanski župan Janković.

Na plakatih v Ljubljani sta se skupaj pojavila s ciljem, da bi upokojenci preko nagovora ljubljanskega župana volili za DeSUS; izplen je bil pičel - v marsikaterem ljubljanskem okraju DeSUS sploh ni dosegel 4 odstotnega praga, večina rezultatov pa se je vrtela okrog povprečnega rezultata DeSUSa na državnem nivoju (4,93 %), kar je za levo opredeljeno stranko v urbanem središču razmeroma slab rezultat.

Kombinacija zapostavljanja dobrobiti starejših občanov v MOL in vse težjega moralno-etičnega bremena na ramenih župana Zorana Jankovića bi v odprti tekmi, neobremenjenimi s predsodki o politično-nazorski pripadnosti kandidatov, lahko vodila do presenetljivega scenarija tudi v pregovorno levo-usmerjeni slovenski prestolnici.

Zdi se, da je dr. Anže Logar našel šibko točko ljubljanskega šerifa. Ali bo potem, ko se bo prah po dvoboju razkadil, na nogah (o)stal prav on, pa je odvisno od številnih dejavnikov. Na nekatere sam nima vpliva, ostali pa so odvisni predvsem od tega, kako dobro bo vanje znal nameriti.