Ugrabili so nam državo, domovine pa ne

Tino Mamić

POSLUŠAJ ČLANEK
Sredi marca je Miro Cerar odstopil z mesta predsednika vlade. V začetku junija je Cerar na volitvah, ki so povsem spremenile politično sliko krajine, močno izgubil. A kljub temu bo taisti Cerar v premierskem sedlu ostal še vse do septembra. Pozimi je odstopil, kljub temu pa bo ostal na oblasti še vse do jeseni.

Za luno


Neverjetno. Kot bi šlo za potovanje na luno. V našem primeru pa ne gre za potovanje na luno. Na luno se pravzaprav potuje samo štiri dni. Pa še en pravzaprav. Pravzaprav je vprašanje, ali sploh lahko potuje na luno tisti, ki je v resnici za luno.

Človek z zdravo kmečko pametjo tega seveda ne more razumeti. Povsem nelogično mu je tudi, da nobena oblast doslej še ni storila nič, da bi te nerazumno dolge mesece skrajšali. Namesto, da bi v dveh mesecih po odstopu premierja dobili novo vlado, bomo nanjo čakali več kot pol leta. Si predstavljate, da bi premier umrl? Da bi bili pol leta povsem brez vlade?

Zdrava pamet pravi ...


Če bomo že tri mesece čakali, da premierja, ki je pred tremi meseci odstopil, nadomesti novi premier, lahko v tem času naredimo kaj pametnega. Da se kaj podobnega ne bi spet ponovilo.

Novoizvoljeni poslanci bi lahko v pričakovanju nove vlade, ko posebnega dela ne bodo imeli, uskladili med seboj volilno reformo. In poenostavili izvolitev nove vlade. Ker ne gre za ideološke teme, bi lahko hitro prišli do dveh tretjin podpore in tako vsaj svojim naslednikom olajšali delo, nam, državljanom, pa prišparali nekaj milijonov davkoplačevalskega denarja. Če v Grčiji lahko vlado postavijo v dveh tednih po volitvah, bi jo tudi v Sloveniji lahko postavili v mesecu dni, mar ne?

Mimogrede bi lahko uvedli še preferenčni glas, omejili neomejenost županskih mandatov, ukinili nepotrebni državni svet in za referendume določili, da se v letu volitev ne smejo izvajati samostojno.

Besede, besede, besede ...


A žal je v naši deželi že od odstopa predsednika vlade dalje čas samega govoričenja. Lepih in praznih besed brez vsake vsebine.

V predvolilni kampanji so politiki morali odgovarjati predvsem na vprašanja, na podlagi katerih so ljudje lahko ugotovili, ali gre za levičarje ali za desničarje. Oziroma za levičarje, kot jih pojmujejo slovenski mediji. Ne gre levičarje v evropskem pomenu besede: za socialdemokrate in socialiste.
Starci so nam celotno državo - ugrabili. Niso pa nam mogli ugrabiti domovine. Slovenija ostaja naša. Strici bodo pomrli, Slovenci bomo ostali.

Levičarji po slovensko so zagovorniki partizanske strani v času bratomorne vojne, najbogatejši državljani, priviligiranci, družbena elita in uslužbenci v javnem sektorju. Vse našteto pa nima prav nobene zveze z idejami socialne pravičnosti, solidarnosti in delavskih pravic. Gre samo za pokvarjeno ideologijo. To ni levica, ampak je takoimenovana levica.

Pred volitvami in po volitvah je glavna točka vse medijske pozornosti samo ena: sodelovanje z Janezom Janšo. Kaj si posamezna stranka želi spremeniti v državi, je povsem nepomembno. Kakšen je program SDS, je povsem nepomembno.

Bizarno je, da so se s peticijo oglasili celo levičarski akademiki in intelektualci: opozorili so, da levičarske stranke ne smejo iti v koalicijo z Janezom Janšo. Ne znam si pojasniti, kako je ta peticija nastala. Samo dve možnosti sta. Bodisi gre za topoumnost bodisi gre za širjenje sovraštva. Po mojem gre za slednje. Intelektualno pa to nikakor ni.

Namesto spopada idej spopad ideologij


Levica, ki se je pred volitvami pogovarjala samo o ideologiji, je prišla do točke začetka razkroja. To so ji sporočili tudi volilci. Strici iz ozadja so izgubili precej svoje moči, zato voditelji levice v parlamentu delajo vsak po svoje. Seveda je še daleč čas do popolnega razkroja globoke države, a proces se je začel. Nepovratno.

Ljudem je govorjenja o partizanih, splavu in cerkvenih gozdovih dovolj. Zato jih polovica sploh ne pride več na volišče. Mnogi pa pridejo, a si v mesecu pred glasovanjem trdno zatisnejo oči in ušesa, ker jih govoričenje politikov, med katerimi v medijih povsem prevladujejo levičarji, ne zanima. Če bi v predvolilni kampanji šlo za spopad idej, bi bilo drugače. A predvolilna kampanja je bila le spopad ideologij.

Vzeli so nam državo, domovine pač ne


28 let je minilo, odkar smo dobili prvo demokratično vlado. 27 let mineva od osamosvojitve in zmage v vojni. Takrat nihče ni pričakoval, da bodo sile, ki so osamosvojitvi nasprotovale, še kdaj zmagale na volitvah. A smo se grdo ušteli. Starci so ne le zmagali, ampak nam celotno državo - ugrabili.

Niso pa nam mogli ugrabiti domovine. Slovenija ostaja naša. To, o čemer smo sanjali stoletja. In o čemer mnogi še danes le sanjajo. Če omenimo samo 10 milijonov Kataloncev in 45 milijonov Kurdov.

Strici bodo pomrli, Slovenci bomo ostali. Kot je zapisal vipavski pesnik, veliki Slovenec:

Kaj zato, če burja tuli

in če močne hraste trese!

Nas, Vipavcev, iz doline

burja ne odnese!

Tu ostanemo, kjer zrasli

smo v viharju in vročini,

dokler Bog nas ne pokliče

k večni domovini!

Stvar je RESNA. Za DOMOVINO gre!



Vztrajamo. Zbrana sredstva nam ne omogočajo, da bi Domovino še brali čez leto dni.  Cilj donacijske akcije smo znižali z 31.000 na 25.000 EUR. To je tisti minimum, ki ga želimo zbrati do konca junija, da lahko rečemo - gremo naprej. Kljub zategovanju pasu in času, ki ga bomo še morali nameniti zbiranju financ za delovanje.

Izredno branost je dosegla Domovina v letošnji predvolilni kampanji. To je dokaz, da je naš glas v slovenskem prostoru še kako potreben.
Hvala vsem, ki ste že donirali. Če še oklevate, pa pomislite: "Kako bi bilo, če med spletnimi stranmi, ki jih berem, ne bi bilo Domovine?" Če čutite klic, da bi podprli Domovino, z zneskom, ki ga zmorete, ne oklevajte. Donirajte zdaj in s svojim darom tako spodbudite tudi druge!
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike