Molitev, ki je pred splavom rešila 437 otrok
POSLUŠAJ ČLANEK
Sklenila se je spomladanska postna pobuda 40 dni molitve za nerojeno človeško življenje. O uspehu tokratne akcije pa priča tudi 437 otrok, za katere molivci po vsem svetu vedo, da so bili pred splavom rešeni v tokratni 40-dnevni molitvi.
Zbirali so se vsakodnevno. Od devetih pa do dvanajstih so pred ljubljansko Ginekološko kliniko molili in s tem vzbudili veliko pozornosti v javnosti, medijih in med ljudmi.
V ožji ekipi molivcev je okrog deset ljudi, združenih v Zavod Božji otroci. Teh nekaj ljudi je izmenjaje molilo vsak dan tri ure, ne glede na vreme, pridruževali so se jim še različni mimoidoči.
Navadno jih ni bilo več kot pet. V miru so stoje molili, nikogar niso ustavljali, nikogar nadlegovali. Niso bili glasni, niti nevarni. Nikomur niso storili žalega, prej nasprotno.
Če si šel mimo ne pozoren, jih skoraj nisi opazil. Kljub temu so očitno motili študentsko Iskro, nekatere medije (vir, vir), avtorje grafitov in tistih nekaj mimoidočih, ki so se ob njih obregnili.
Morda še se spomnite »incidenta«, ki se je zgodil lani, ko je molitvi prišlo nasprotovat par mladih iz študentske Iskre. Eden izmed njih je, oblečen v pingvina, takole zagovarjal "pravice želv":
https://www.youtube.com/watch?v=_5gUkEQZaNU
Mladi, ki so precej tragikomično izpadli že lani, so prišli naokrog tudi letos, tokrat brez kostumov. Po pogovorih in izkušnjah nekaterih, ki so z njimi molili, sem jih obiskala tudi sama.
Ko sem prišla, so pred Ginekološko kliniko molili trije. Bil je križev pot, ki je ob postajah vključeval stiske mater, ki se soočajo s splavom, in nerojenih otrok, ki ob splavih množično umirajo. Ljudje so mirno hodili mimo, kot da na koščku trave pred kliniko ne bi bilo nikogar. Nihče se ni ustavil, le med molivci je kdo prišel na novo in kdo odšel.
Mimo se je na kolesu peljal mlad moški, ki se je zadrl: »Spizdite v Pi*** materino.« Pretresljivo. Ena izmed molivk je za njim v odgovor zaklicala le: »Bog te blagoslovi«. Dogodek ni bil edinstven primer, menda vsake toliko kdo »zabevska« ali pa jih ljudje vprašajo, če nimajo bolj pametnega dela … kljub temu pa njihovi molitvi, kot so dejali, ljudje večinoma ne nasprotujejo, kar mi potrdijo tudi mimoidoči.
Družbo molitvi je na zidu ob kliniki delal tudi zgovoren grafit (več njemu sorodnih še krasi ljubljanske zidove). Zaradi njega se ni nihče obremenjeval. Molivci so v šali celo dejali, da je na zidu še precej praznega prostora. Poleg njega pa so nastali tudi antigrafiti.
»Če bi se drli, preklinjali in razkazovali, verjetno ne bi nikogar motili,« pravijo medtem ko se glasno sprašujem, kako skupina prijetnih ljudi, ki tri ure dnevno molijo za matere in otroke v najhujših stiskah, v nekaterih ljudeh vzbuja tako sovražne odzive.
»Verjetno smo moteči, ker nas povezujejo s Cerkvijo,« ki jo del ljudi zavrača že a priori, menijo in hkrati verjamejo: »Če delamo nekaj, da bi bilo splavov manj, potem gotovo ne delamo ničesar slabega.«
Največ splavov ne naredijo mladostnice, mi razlagajo, več jih je med zaposlenimi, že vezanimi ženskami, ki otroka vidijo kot breme. »Danes govorimo o neželeni nosečnosti, kot bi bil otrok bradavica na prstu, ki jo nekje odstraniš,« pravijo o odnosu do življenja in razlagajo, da mnogi, ki se ob njih ustavijo in postavljajo različna vprašanja, o splavu vedo zelo malo.
Zbirali so se vsakodnevno. Od devetih pa do dvanajstih so pred ljubljansko Ginekološko kliniko molili in s tem vzbudili veliko pozornosti v javnosti, medijih in med ljudmi.
V ožji ekipi molivcev je okrog deset ljudi, združenih v Zavod Božji otroci. Teh nekaj ljudi je izmenjaje molilo vsak dan tri ure, ne glede na vreme, pridruževali so se jim še različni mimoidoči.
Navadno jih ni bilo več kot pet. V miru so stoje molili, nikogar niso ustavljali, nikogar nadlegovali. Niso bili glasni, niti nevarni. Nikomur niso storili žalega, prej nasprotno.
Če si šel mimo ne pozoren, jih skoraj nisi opazil. Kljub temu so očitno motili študentsko Iskro, nekatere medije (vir, vir), avtorje grafitov in tistih nekaj mimoidočih, ki so se ob njih obregnili.
Morda še se spomnite »incidenta«, ki se je zgodil lani, ko je molitvi prišlo nasprotovat par mladih iz študentske Iskre. Eden izmed njih je, oblečen v pingvina, takole zagovarjal "pravice želv":
https://www.youtube.com/watch?v=_5gUkEQZaNU
Mladi, ki so precej tragikomično izpadli že lani, so prišli naokrog tudi letos, tokrat brez kostumov. Po pogovorih in izkušnjah nekaterih, ki so z njimi molili, sem jih obiskala tudi sama.
Obisk pri molivcih
Ko sem prišla, so pred Ginekološko kliniko molili trije. Bil je križev pot, ki je ob postajah vključeval stiske mater, ki se soočajo s splavom, in nerojenih otrok, ki ob splavih množično umirajo. Ljudje so mirno hodili mimo, kot da na koščku trave pred kliniko ne bi bilo nikogar. Nihče se ni ustavil, le med molivci je kdo prišel na novo in kdo odšel.
Mimo se je na kolesu peljal mlad moški, ki se je zadrl: »Spizdite v Pi*** materino.« Pretresljivo. Ena izmed molivk je za njim v odgovor zaklicala le: »Bog te blagoslovi«. Dogodek ni bil edinstven primer, menda vsake toliko kdo »zabevska« ali pa jih ljudje vprašajo, če nimajo bolj pametnega dela … kljub temu pa njihovi molitvi, kot so dejali, ljudje večinoma ne nasprotujejo, kar mi potrdijo tudi mimoidoči.
Družbo molitvi je na zidu ob kliniki delal tudi zgovoren grafit (več njemu sorodnih še krasi ljubljanske zidove). Zaradi njega se ni nihče obremenjeval. Molivci so v šali celo dejali, da je na zidu še precej praznega prostora. Poleg njega pa so nastali tudi antigrafiti.
»Če bi se drli, preklinjali in razkazovali, verjetno ne bi nikogar motili,« pravijo medtem ko se glasno sprašujem, kako skupina prijetnih ljudi, ki tri ure dnevno molijo za matere in otroke v najhujših stiskah, v nekaterih ljudeh vzbuja tako sovražne odzive.
»Verjetno smo moteči, ker nas povezujejo s Cerkvijo,« ki jo del ljudi zavrača že a priori, menijo in hkrati verjamejo: »Če delamo nekaj, da bi bilo splavov manj, potem gotovo ne delamo ničesar slabega.«
Največ splavov ne naredijo mladostnice, mi razlagajo, več jih je med zaposlenimi, že vezanimi ženskami, ki otroka vidijo kot breme. »Danes govorimo o neželeni nosečnosti, kot bi bil otrok bradavica na prstu, ki jo nekje odstraniš,« pravijo o odnosu do življenja in razlagajo, da mnogi, ki se ob njih ustavijo in postavljajo različna vprašanja, o splavu vedo zelo malo.
Napovedujemo: intervju z Nado Žgur
O molitvi pred porodnišnico, njeni moči in posledicah, rešenih življenjih v Sloveniji, argumentih proti splavu in veri smo se pogovarjali tudi z Nado Žgur, eno izmed tistih molivcev, ki so pred porodnišnico molili skoraj vsak dan.
Ljubitelji glasbe Nado, upokojeno profesorico jazz petja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, poznate kot članico zasedbe, ki je prepevala mnoge zimzelene uspešnice, med njimi tudi evrovizijsko Dan ljubezni.
Intervju z Nado Žgur boste na Domovini lahko brali v petek in soboto.
O molitvi pred porodnišnico, njeni moči in posledicah, rešenih življenjih v Sloveniji, argumentih proti splavu in veri smo se pogovarjali tudi z Nado Žgur, eno izmed tistih molivcev, ki so pred porodnišnico molili skoraj vsak dan.
Ljubitelji glasbe Nado, upokojeno profesorico jazz petja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, poznate kot članico zasedbe, ki je prepevala mnoge zimzelene uspešnice, med njimi tudi evrovizijsko Dan ljubezni.
Intervju z Nado Žgur boste na Domovini lahko brali v petek in soboto.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
7 komentarjev
slovenc sm
Rada Dam, najprej rečete, da ne izpostavljate pedofilije a v naslednjem stavku takoj poudarite, da naj se s tem soočimo, čeprav resnica boli. Najprej naj povem, da se jaz sam nimam kaj soočiti s pedofilijo, ker to ni moj problem. Seveda me boli ampak kot vsakega drugega. In kristjani nimamo nobenega problema se soočiti s tem. Je pa dejstvo, da je za vsak greh odgovoren posameznik sam. Kako pa cerkev rešuje to kot institucija, je pa njena odgovornost. Moje mnenje je, da vsak duhovnik, ki se mu dokaže pedofilija, odgovarja najprej pred zakonom kot vsi ostali državljani. Njegovo dodatno breme je potem odgovarjati še pred Bogom.
Glede vrednot vernih ljudi pa bom poskusil biti še bolj jasen. V osnovi sem poudaril vrednoto ne-egoizma. To pomeni, da v osnovi ljudje ne gledamo na sebe ampak predvsem na druge. V praksi to pomeni, da ne začnemo takoj: to so moje pravice, to pa meni pripada, ... ampak da gledamo najprej na soljudi in skupnost. Torej v smislu: kaj lahko naredim za drugega, kako lahko pomagam, kakšna je moja odgovornost in dolžnost, ...
Zdaj pa ta moj znameniti stavek, ki je mogoče izzvenel celo ošabno a v bistvu imamo zaradi tega vsaj verujoči kristjani še večjo odgovornost pred Bogom, kot ostali, ki v Jezusa ne verujejo. Torej. Mi kristjani verujemo v Boga, ki je nad nami. Zavedamo se svoje majhnosti in največje zapovedi, ki nam jo je Jezus zapusti: Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Izhajajoč iz tega lahko kristjani spoznamo, da je človeški ego nekaj, kar hitro preide v greh - moje mnenje, denar, vpliv, ... velja več kot tvoje. Seveda ni res, da bi zdaj misli, da neverni ljudje tega niso sposobni. Še zdaleč ne. Poznam jih kar nekaj, ki se tega močno zavedajo in živijo. Upam, da je ta nesporazum zdaj jasen in da ne bo dvomov, da se ima kdo za več ali manj. Jezus je je jasno povedal: tisti ki so bili prvi, bodo zadnji in zadnji bodo prvi.
Zdaj pa potegnimo ta zaključek in ga obrnimo na splav. Če bomo ljudem manj mislili na svoj ego, bo takoj manj neodgovorne spolnosti in manj splavov. Če pa se zgodi nenačrtovana nosečnost, bo misel najprej šla, kako se prilagoditi novemu življenju, ne pa takoj iskati razloge, da si ne omejim lastnega udobja.
Ob koncu bi samo dodal, da ste očitno ranjeni iz otroštva in imate problem z RKC. Meni velikokrat kdo pravi, da ne hodi v cerkev zaradi tega škofa, pa onega duhovnika, pa bankrota škofije, ... Malo čudno ga pogledam in vprašam: Ali hodiš v cerkev k Jezusu ali k duhovniku, škofu, RKC? Jaz pridem k Jezusu. Zato grem v cerkev. Zato grem tudi danes k spovedi. Ker vem, da nisem popoln in mu imam marsikaj priznati. Ne zaradi tega, ker so me to naučili, ko sem bil majhen. Zdaj sem odrasel in sem to razčistil pri sebi. Drugače ne bi prišel v cerkev, saj razmišljam s svojo glavo.
Povem pa tudi, ko se ne strinjam s kakšnim dejanjem v cerkvi kot instituciji. Trudim se ne obsojati ljudi ampak neustrezna dejanja.
In splav je takšno dejanje. Zato tudi v javnosti glasno povem, da se s splavom ne strinjam. Splav je nasilje. Otroku danes zakonsko ne smemo primazati eno po riti, po drugi strani pa otroka, ki je še v trebuhu, brez problema lahko ubijemo. Kakšni dvoličneži smo. Pustimo vero in cerkev. Že iz humanega vidika je to nesprejemljivo. Izgovori so pa tako ali tako privlečeni za lase. Posilstvo, socialne razmere, itd. A ko pogledamo statistiko, je teh primerov manj kot 5%. Torej 95% ljudi naredi to dejanje izključno zaradi lastnega ega. Zato, da ne bo preveč omejen. Da bo lahko užival, kar ni mogel prej. To je postala naša družba. Vemo za vse naše pravice a na pravice drugih, ki so poleg nas, se požvižgamo. Smo pa glasni, če izvaja kdo nasilje 500km stran. Ali pa če je nasilje nad živalmi. Menda naj bi ustanovili celo varuha pravic živali. Kam smo prišli?
Upam, da je zdaj bolj jasno moje razmišljanje. Seveda pa vam ne jemljem pravice do lastnega mnenja. Zelo rad grem v debato s kom. Lahko se dobiva na kavi in bom z veseljem še kaj povedal. Pa poslušal seveda tudi.
slovenc sm
Rada Dam, preberi še enkrat, kaj sem napisal. To, kar ste potem povzeli je povsem napačno. In seveda nadaljujete v znanem stilu izpostavljanja pedofilije v Cerkvi.
Večkrat sem že napisal in komur to ni jasno, ne pozna krščanske vere. Vsi kristjani vključno z duhovniki smo v osnovi grešni. Nekateri podležejo skušnjavam, ki smo jim vsi izpostavljeni. In vsi odgovarjamo za svoja dejanja.
Prav tako ne poznaš vloge sprave in spovedi v krščanstvu sicer ne bi pisala takšnih zaključkov.
Če komentiraš neko organizacijo ali celo vero, je nujno potrebno poznati njene osnove. Zato sam recimo nikoli ne komentiram Islama, ker ga ne poznam dovolj dobro. Predlagam, da se zato osredotočiš na dejanje z argumenti in ne ugibanji ali sklepanji, ki z realnostjo nimajo veze.
In še enkrat poudarjam. Za današnje zlo v svetu je izključno vzrok človeški ego. In dokler se to ne bo spremenilo, bo zla vedno več. Ko pa bomo sposobni od ega se obrniti k sočloveku, pa bo tudi pogled na splav postal popolnoma drugačen
VelikiRob
Rada Dam. Ali bi lahko bil trend večja samozavest, ponos in razgledanost žensk ter odgovornost moških, da ne gredo v tvegane odnose in se izpostavljajo okoliščinam, ki privedejo v neželjeno nosečnost, pa tudi bolezni?
Večinsko mnenje moških je, da so ženske polnoletne in je pač vsako priložnost treba izkoristiti, če obstaja pripravljenost na drugi strani. Ženske pa se zanašajo na splav in tabletke, ki zagato reši. Splav je očitno postal tudi ustaljen način kontracepcije. Vpliv teh, ki kreirajo javno mnenje in emancipacijo žensk deluje v popolnem nasprotju z vrednoto ženske, njenega materinstva in spoštovanja vredne vloge, ki jo s tem poslanstvom ima.
Povdarjanje zvesobe, vzdržnosti, previdnosti v izogib nevarnim okoliščinam in odgovornosti bi veljala na prvem mestu! Največji uničevalci mladih duš so ti, ki prispevajo, k lahkotnosti spolnosti. V pedofilijo in podobne izrojeneosti vodi tudi vsa novodobna propaganda, ki v mladih ljudeh napeljuje na nedefinirano spolno identiteto, eksperimentiranju in ustvarja zmedo v vrednostem sistemu. Tako si te izrojenosti ustvarjajo bazen kandidatov za svojo pohoto.
Upam in želim vsem materam in partnerjem, ki so se odločile za življenje, da doživijo radost ob odraščanju svojih otrok, kjer je zmagala ljubezen do življenja, četudi je bila preizkušnja huda. Upam, da bo družba stopila tem in njihovim stiskam naproti.
Tu se da še gotovo veliko narediti in je vredno na tem delati. Največ v stiku s svojimi najbližnjimi, kjer nedvoumno stališče ne sme izostati: izogibaj se nevarnim okoliščinam, krajem; Izberi si partnerja in ne spuščaj se v odnos ne da bi se vprašal "Ali bo ta oseba lahko moj življenski sopotnik v dobrem in hudem in je vreden mojega zaupanja"; Ko prideš v skušnjavo se takoj odloči in ne čakaj, da te tok dogodkov povleče predaleč; Premisli, kakšen vpliv bo imelo tvoje dejanje na bodočnost.
slovenc sm
Rada Dam, vsi ti razlogi, ki jih naštevaš so današnji trendovsi razlogi. Ljudje si izmišljujemo vse živo, samo da nam ni treba prevzeti odgovornosti za svoja dejanja. Najprej se moramo pogledati v ogledali in se vprašati, kakšno življenje živimo. Je v ospredju moj ego ali kako živeti za druge. Če zmaga ego, potem seveda diskusija okrog abortusa nima smisla. Pomembna je oseba, ki odloča o vsem drugem. V tem primeru tudi o življenju druge osebe, ki jo je sama spočela.
Če pa se odločim za življenje za druge, potem bom prevzel odgovornost za dejanje, rodila otroka, ga vzgojila po najboljših močeh in v starosti s ponosom pogledala v oči vsakemu, tudi Jezusu ob srečanju z njim.
Kot je nekdo zapisal: V pekel gremo sami, v nebesa pa skupaj. Če nas ob smrti ne bo nihče želel poznati, potem vemo, kam gre naša pot. Če pa me bodo ljudje z veseljem spoznali in mi njih zaradi dobrih dejanja, potem gremo skupaj tja, kjer je naš končni cilj. Tako je to pri nas kristjanih. tega seveda nekdo, ki ni veren, ne razume in zato tudi drugega smisla razen ega težko najde.
slovenc sm
Moj poklon.
[email protected]
Verz iz talmuda pravi: Kdor reši eno življenje, reši cel svet.
Vsem tem otrokom želim, da bi bili ljubljeni in srečni v življenju!
Tone
Bravo občudujem...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.