Močno prizadeta glasbena industrija državo poziva, naj ji prisluhne

Tadeja Kreč
6

Glasbena industrija sodi med dejavnosti, ki jih je pandemija koronavirusa prizadela najbolj in bo prizadeta najdlje. Gre namreč za prireditve, ki so navadno množične, na katerih so bili do sedaj blizu skupaj, so peli in plesali. Medtem ko omejevalni ukrepi za številne glasbenike, lučkarje, tonske mojstre in druge, pomenijo popolno odsotnost dela, si glasbeniki želijo predvsem, da bi jim politika prisluhnila in bi rešitve iskala skupaj z njimi. Na Domovini smo na to temo spregovorili z mladim jazz saksofonistom Anžetom Zaveršnikom.

Glasbena stroka ena najbolj prizadetih

“Glasbena stroka je trenutno ena izmed najbolj prizadetih, predvsem zato, ker so bili v času epidemije odpovedni vsi koncerti in dogodki, številni so še vedno. Tudi glasbene šole ne obratujejo normalno,” pravi 23-letni študent, ki jazz saksofon študira v Gradcu.

Izpostavlja, da je epidemija njega in številne njegove prijatelje in kolege pahnila v hude težave glede dohodka, številnim je postila tudi psihične posledice. “Veliko ljudi se sprašuje, če je to sploh še prava stvar zanje,” pravi Zaveršnik, številni področje tudi zapuščajo in delo iščejo drugod, da bi lahko preživeli.

Opzarja, da so glasbeni in kulturni delavci od države prejeli zelo malo podpore. “Jaz osebno nisem od države dobil nobene pomoči,” pravi in dodaja, da je v glasbi veliko mladih Slovencev, ki študirajo v tujini in so v podobnem položaju. Nato razloži, da v Sloveniji študentsko delo, štipendijo, zdravstveno zavarovanje … ureja preko statusa študenta v Gradcu, pri kriznem dodatku za študente pa to ni več veljalo, saj njegova univerza ni v Sloveniji.

Pripravljajo predloge, želijo si, da bi bili slišani

Izgubil sem delo v glasbenih šolah, igral sem na ogromno koncertih tako doma kot v tujini in kar na enkrat ni bilo ničesar več. Tudi kot študent moram še naprej plačevati stanovanje v Gradcu, moram nekako preživeti. Dobivam štipendijo, a ta ne pokriva niti stroškov stanovanja,” je povedal.

Kot pravi, ima stroka ogromno predlogov, kako bi njihove težave lahko vsaj začeli reševati, a jim nihče ne želi prisluhniti. “Če bi se našli nekje na sredini, bi bilo vseeno bolje, kot sedaj,” pravi in doda, da meni, da je pretirano, da mora biti oder, kot po trenutnih navodilih, osem metrov stran od gledalcev. Po njegovih besedah si v glasbeni industriji želijo predvsem, da bi lahko izvedli več večjih koncertov, ki bi jih ob spoštovanju ukrepov lahko izvedli na večjih lokacijah. Opozarja, da trenutni majhni koncerti delajo predvsem izgubo.

Glasbeniki so se skupaj s povezanimi poklici z enakimi težavami povezali v skupino, v kateri pripravljajo predloge, s katerimi bi jim politika lahko prišla naproti skupaj s čim večjim varovanjem zdravja ljudi.  Zavešnik pravi, da je bila glasbena stroka že pred epidemijo pogosto preslišana, zato si želijo, da bili slišani vsaj sedaj. V ta namen so v Ljubljani pretekli petek organizirali tudi protest delavcev v glasbeni industriji.

Pozivi k reševanju glasbenega sektorja

Že sredi epidemije je 36 evropskih združenj in mrež glasbenih avtorjev, izvajalcev, založnikov, festivalov, dvoran, promotorjev, menedžerjev, kolektivnih organizacij in drugih interesnih združenj podpisalo poziv EU in njenim članicam k odločnemu ukrepanju za zaščito glasbene industrije. Opozorili so, da gre za sektor, ki je bil s koronavirusom poponoma omrtvičen, ki so ga ukrepi prizadeli med prvimi in ki bo posledice trpel najdlje.

Glasbeniki so se s podobnim pozivom organizirali tudi v Sloveniji. Poziv k reševanju glasbenega sektorja je vladi, ministrstvom in občinam že sredi epidemije poslalo 27 glasbenih organizacij, festivalov in predstavnikov javnosti, med njimi Društvo slovenskih skladateljev, Zveza sindikatov vseh glasbenikov Slovenije, Festivali; Druga godba, Jazz Cerkno, Lent, Ljubljana, Maribor, MetalDays, Združenje fonogramske industrije Slovenije, Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, Združenje SAZAS idr.

Tako imenovani “industriji srečanj” (ta obsega koncerte, kongrese, festivale, proslave in druge kulturne dogodke), ki že pol leta ne more izvajati svojih aktivnosti, prej pa je bila panoga z največjo dodano vrednostjo v slovenskem turizmu, je včeraj pomoč obljubil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Dejal je, da se bodo trudili tudi tej panogi omogočiti delovanje, morebiti pa ji bodo pomagali tudi v petem paketu koronapaketu vladnih ukrepov.

6 KOMENTARJI

  1. Gotovo bi morali in smeli pričakovati več razumevanja in dobronamernosti za posebnosti delovanja in ohranjanja socialnega dostojanstva poklicev v kulturi in umetnosti ter pri spremljevalnih poklicih in dejavnostih od ministrstva za kulturo, kot pa od ministrstva za gospodarstvo.
    A realnost je očitno taka, da minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek premore trenutno več potrebne človeške, politične in kulturne širine od ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija. Slednji deluje na svojem položaju nedopustno utrujeno, naveličano, neprizadeto in nezainteresirano, zaradi česar v “medijski ogenj” najpogosteje pošilja kar svojo požrtvovalno in zavestno žrtvovano državno sekretarko dr. Ignacijo Fridl Jarc.
    Nezaupanje zaposlenih v kulturi in samostojnih umetnikov, a tudi zainteresirane kulturne javnosti, je zaradi trenutnega razpoloženja in vzdušja, ki se neprostovoljno širi s pristojnega ministrstva za kulturo, precej utemeljeno in zaskrbljujoče.
    Zaradi trenutnih neugodnih in zaskrbljujočih razmer na široko razvejanem polju kulture in umetnosti v državi tudi ni presenetljivo, da uprizoritveno jedro in nenehne vsebinske in spektakelske intervencije ter premene rutinskih vstajniških polit-kolesarjenj tvorijo in ponujajo prav ustvarjalci, samostojni umetniki in angažirani aktivisti s “puščavsko izsušenega” polja slovenske kulturne proizvodnje in posredništva.

  2. Glasbena industrija? Če avtorjem glasbo predvajajo v medijih, dobivajo od le-tega procente!
    Kaj to ni dovolj!
    Sicer pa se v Sloveniji redko kdo ukvarja z glasbo profesionalno. Pogosto počnejo še kaj drugega, tako da, upam da ne spet – reševanje preko državne malhe.

    Samo lahko čakamo še “slikarje”, ki tudi ko ni bilo virusa, niso prodali nobene slike! Imeli pa bi večne in trajne finančne prihodke!

  3. Industrija ni kultura, tudi glasbena ne. Kdo si je izmislil še en nesmiselni naziv za neko dejavnost? Industrija je morda le izdelava nosilcev zvoka, pa izdelava zvočnikov in druge opreme potrebne za izvedbo prireditev, predstav, nastopov, itn. Zato se aktiven državljan nima kaj pritoževati nad ministrstvom za kulturo. Je pa res, da je dr. Simonitti za to delo, funkcijo precej okorela oseba. A kulturnikom in umetnikom, ki so najmanj poslušljiva skupina ljudi v Sloveniji, pa naj bodo ljubiteljski ali poklicni, tako ali tako nihče ne more pomagati. Prepričani so, da so vsi zaradi njih in ne oni zaradi ljudi. Vseh ravni! Pred 30 leti so v Zagrebu sklenili, da bodo skušali z ustvarjalnostjo vseh ravni pokriti najmanj 95% zainteresiranih. In so jih, še več!
    Mi tega ne zmoremo? Zakaj ne? Ker smo dovolili, da so iz države odnesli bajne vsote denarja, pa jih še noben kulturnik/umetnik ni vprašal, kdaj jih bodo vrnili nazaj, seveda, tudi za potrebe kulture.

  4. Popolnoma brez vsake potrebe se je odprla debata o tako imenovani glasbeni industriji.

    V industriskem pravoreku lahko rećem, da so glasbeni obrati, ki imajo pomen za nacijo, primerno zaščiteni in finacirani.

    Ostali, ki mislijo, da je bolj pomemben stas kot glas, pa naj se znajdejo kot vejo in znajo, kot vsi ostali državljani.

    Konec koncev bo Gorenje jeseni menda zaposlilo večje število delavcev.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime