Množica študij dokazuje: Rasna in etnična raznolikost imata negativne vplive na družbo

Uredništvo

vir: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Raznolikost je tako za posameznike kot za družbo škodljiva na množico različnih načinov. Tako slabo vpliva na fizično in duševno zdravje ljudi, socialno kohezijo, zaupanje v družbi, povezana je z naraščanjem nasilja in kriminala itd.

Bolj kot je družba raznolika, tem močnejši in hujši so ti negativni učinki, kaže pregled številnih študij, ki so raziskovale vpliv rasne in etnične raznolikosti.

Bolje brez multikulturalizma?


Evropska unija, Organizacija združenih narodov in Svetovna banka so le tri organizacije, ki močno podpirajo raznolikost kot ekonomsko, kulturno in genetsko prednost naše družbe. Slednjo zato ves čas spodbujajo preko medijev, izobraževalnega sistema, tako levih kot desnih vlad in nevladnih organizacij. A pregled študij na tem področju kaže, da bi bilo za družbe bolje, da ne bi poskušale uveljaviti multikulturnosti. Zbrali smo ključne poudarke ugotovitev.

Študije tako kažejo, da raznolikost zmanjšuje socialno solidarnost, splošno zaupanje, zaupanje v medije, zaupanje v lokalno upravo, zaupanje v politične voditelje, družbeni kapital, politično učinkovitost. Povezana je tudi z zmanjševanjem dobrodelnosti, zadovoljstva v življenju, srečo, sodelovanjem, številom prijateljstev, učinkovitostjo na delovnem mestu in splošnim zdravjem ter povečuje socialno izolacijo.

Prednost homogenih skupnosti


Navedene raziskave kažejo, da so posamezniki, ki živijo v rasno in etnično raznolikih skupnostih revnejši in manj izobraženi kot posamezniki, ki živijo v homogenih skupnostih. Vpliv je negativen tako na avtohtone prebivalce nekega območja, kot tudi na priseljence. Raznolikost povzroča segregacijo in konflikte, medtem ko močne meje med etničnimi skupinami zmanjšujejo nasilje med njimi.

Etnični pluralizem je pozitivno povezan s kolektivnim nasiljem. Manjšinske skupine v etnično raznoliki skupini se bodo, ko bodo dosegle določeno velikost, začele samostojno ločevati od večine, prav tako bodo prenehale sodelovati z večino. Segregacija je najmočnejša prav v mestih, ki so najbolj etnično in rasno mešana (npr. Chicago, New York, Baltimore). Manj homogena družba prinaša tudi manj zaupanja in pomoči med sosedi in družbenimi skupinami, hkrati pa dokazano pomeni manj kvaliteten parlament, ki bo posledično tudi bolj razdeljen in manj kvalitetne javne institucije.

Družbena multikulturnost je povezana tudi s počasno gospodarsko rastjo in ima negativen vpliv na inovacije. Hkrati je na etnično raznolikih delovnih mestih nižja kohezija, zadovoljstvo z delovnim mestom in večja fluktuacija kadra.

Nasprotno imajo države z manj raznolikosti več demokracije, manj korupcije in neenakosti. Homogene družbe imajo tudi manj kriminala, manj državljanskih vojn in več altruizma. Podobno so pokazali tudi eksperimenti v ameriški vojski: etnično in rasno homogene enote so imele nižjo stopnjo dezerterstva kot nehomogene enote.

Je etnocentrizem pri človeku biološkega oz. genetskega izvora?


Kljub močno financiranim programom integracije, etnična raznolikost močno škoduje tudi šolstvu, saj povečuje napetosti, možnost verbalne zlorabe učiteljev, več je motenj v razredu, nespoštovanja, dejavnosti tolp, ekstremističnih skupin, več pa je tudi resnih nasilnih incidentov. Hkrati znatno poveča tudi verjetnost, da bodo učenci naredili samomor.

Kot kažejo raziskave, je etnocentrizem pri človeku biološkega oz. genetskega izvora ter je univerzalen za vse rase in etnične skupine. Ljudje imamo iz bioloških razlogov raje ljudi, ki so nam genetsko bližje, na tej podlagi pa izbiramo tudi prijatelje. Podobno se je izkazalo tudi v zakonu; večja genetska podobnost zakoncev je namreč pomenila višje zadovoljstvo z zakonsko zvezo in nižjo stopnjo ločitev. Močna etnična in rasna identiteta pa se je izkazala kot dejavnik, ki povečuje posameznikovo srečo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30