Množica študij dokazuje: Rasna in etnična raznolikost imata negativne vplive na družbo

Uredništvo
16

Raznolikost je tako za posameznike kot za družbo škodljiva na množico različnih načinov. Tako slabo vpliva na fizično in duševno zdravje ljudi, socialno kohezijo, zaupanje v družbi, povezana je z naraščanjem nasilja in kriminala itd.

Bolj kot je družba raznolika, tem močnejši in hujši so ti negativni učinki, kaže pregled številnih študij, ki so raziskovale vpliv rasne in etnične raznolikosti.

Bolje brez multikulturalizma?

Evropska unija, Organizacija združenih narodov in Svetovna banka so le tri organizacije, ki močno podpirajo raznolikost kot ekonomsko, kulturno in genetsko prednost naše družbe. Slednjo zato ves čas spodbujajo preko medijev, izobraževalnega sistema, tako levih kot desnih vlad in nevladnih organizacij. A pregled študij na tem področju kaže, da bi bilo za družbe bolje, da ne bi poskušale uveljaviti multikulturnosti. Zbrali smo ključne poudarke ugotovitev.

Študije tako kažejo, da raznolikost zmanjšuje socialno solidarnost, splošno zaupanje, zaupanje v medije, zaupanje v lokalno upravo, zaupanje v politične voditelje, družbeni kapital, politično učinkovitost. Povezana je tudi z zmanjševanjem dobrodelnosti, zadovoljstva v življenju, srečo, sodelovanjem, številom prijateljstev, učinkovitostjo na delovnem mestu in splošnim zdravjem ter povečuje socialno izolacijo.

Prednost homogenih skupnosti

Navedene raziskave kažejo, da so posamezniki, ki živijo v rasno in etnično raznolikih skupnostih revnejši in manj izobraženi kot posamezniki, ki živijo v homogenih skupnostih. Vpliv je negativen tako na avtohtone prebivalce nekega območja, kot tudi na priseljence. Raznolikost povzroča segregacijo in konflikte, medtem ko močne meje med etničnimi skupinami zmanjšujejo nasilje med njimi.

Etnični pluralizem je pozitivno povezan s kolektivnim nasiljem. Manjšinske skupine v etnično raznoliki skupini se bodo, ko bodo dosegle določeno velikost, začele samostojno ločevati od večine, prav tako bodo prenehale sodelovati z večino. Segregacija je najmočnejša prav v mestih, ki so najbolj etnično in rasno mešana (npr. Chicago, New York, Baltimore). Manj homogena družba prinaša tudi manj zaupanja in pomoči med sosedi in družbenimi skupinami, hkrati pa dokazano pomeni manj kvaliteten parlament, ki bo posledično tudi bolj razdeljen in manj kvalitetne javne institucije.

Družbena multikulturnost je povezana tudi s počasno gospodarsko rastjo in ima negativen vpliv na inovacije. Hkrati je na etnično raznolikih delovnih mestih nižja kohezija, zadovoljstvo z delovnim mestom in večja fluktuacija kadra.

Nasprotno imajo države z manj raznolikosti več demokracije, manj korupcije in neenakosti. Homogene družbe imajo tudi manj kriminala, manj državljanskih vojn in več altruizma. Podobno so pokazali tudi eksperimenti v ameriški vojski: etnično in rasno homogene enote so imele nižjo stopnjo dezerterstva kot nehomogene enote.

Je etnocentrizem pri človeku biološkega oz. genetskega izvora?

Kljub močno financiranim programom integracije, etnična raznolikost močno škoduje tudi šolstvu, saj povečuje napetosti, možnost verbalne zlorabe učiteljev, več je motenj v razredu, nespoštovanja, dejavnosti tolp, ekstremističnih skupin, več pa je tudi resnih nasilnih incidentov. Hkrati znatno poveča tudi verjetnost, da bodo učenci naredili samomor.

Kot kažejo raziskave, je etnocentrizem pri človeku biološkega oz. genetskega izvora ter je univerzalen za vse rase in etnične skupine. Ljudje imamo iz bioloških razlogov raje ljudi, ki so nam genetsko bližje, na tej podlagi pa izbiramo tudi prijatelje. Podobno se je izkazalo tudi v zakonu; večja genetska podobnost zakoncev je namreč pomenila višje zadovoljstvo z zakonsko zvezo in nižjo stopnjo ločitev. Močna etnična in rasna identiteta pa se je izkazala kot dejavnik, ki povečuje posameznikovo srečo.

16 KOMENTARJI

  1. “Smrt za smrt, posilstvo za posilstvo!” je rekel Indijski oficir. No to, da ženske ljubijo oficirje in, da bo Indija kmalu prehitela ZDA in Kitajsko pa tudi ni več skrivnost. Zdaj pa naredite študijo, ki bo dokazovala, da se Micka moti.

  2. lepo bi bilo, če bi se pod ta spis podpisal avtor. Ki bi 1. lahko navedel, kdo je naredil povzetek teh študij oz., kot drugo če bi šel gledati malo članke, ki so citirani v tej študiji, bi ugotovil da so posamezni odstavki ki so navedeni v tej študiji totalno vzeti iz konteksta. (recimo:_ https://www.citylab.com/equity/2013/11/paradox-diverse-communities/7614/ in https://academic.oup.com/esr/article/32/1/54/2404332 ) 3. uredništva oz. avtorja tega spisa očitno ne zanima kakršenkoli kontekst in ne razume da je študije potrebno prebrati ne pa povzemati, sploh ko gre za tako kompleksne stvari kot so večetnične soseske. Prav tako se mora avtor odločiti a bi ta članek zagovarjal v ameriškem kontektsu, evropskem kontektsu ali kakšnem azijskem. Zgodovina različnih področji namreč zelo vpliva na to kaj se dogaja kje. Seveda se v povprečni soseki velikih mest v ameriki afroameričani in latino populacija ne razumejo z nanovo prišlimi bogatimi belčki, zaradi slednjih se namreč večajo najemnine, ki si jih veliko ljudi ne more več privoščiti in se mora izseliti. Takod da domovina, najprej gentrifikacija potem pa malo resnega branja, ne skupkov odlomov, ki potem v celot mejijo na neko neo naci razlaganje, zakaj moremo imeti samo sebi enake istokrvne sosede. hvala in lp

  3. Slovenija še svoje starejše in brezposlne ni sposobna integrirati v dolgoročne rešitve. Da ne pozabimo na drugorazredne, ki so izločeni iz vseh dobrih (državnih) služb! Številne inštitucije v glavnini skrbijo za plače in dodatke zaposlenih v zameno za nič dela z izgovori nepristojnosti ali projekte, ki so sami sebi namen. Mnogi Slovenci smo tujci v lastni deželi!
    Tako se bodo le redki inteligentni in zobraženi tujci lahko integrirali, če izstopajo po svoji nadarjenosti. Drugi bodo izviseli ali se bodo organizirali v svojih ločenih getih. Na splošno lahko pričakujemo silne socialne probleme in segregacijo družbe, ki nas bo slabila in uničila, tako kot tudi prišleke.
    Sobivanje ni mogoče, če niso izpolnjeni vsaj minimalni pogoji: miroljubnost, usmerjenost k spoštovanju življenja in svobode, ki nujno vključuje spoštovanje naroda gostitelja.

  4. Google Učenjak ne ve za študijo, ki jo navajate.
    Avtor študije v študiji sami ni naveden.
    Nekako sem doslej mislil, da je Domovina dobrodošel medij, ki vsake toliko prinese kakšno koristno branje, ki ga drugi mediji ne. Počasi se bo ta vtis spremenil, če boste prakticirali neresno novinarstvo po neki agendi.

  5. Ob dejstvu, da že širokosrčni Štajerci nismo kompatibilni s skopimi Gorenjci, sploh ne kaže izgubljati besed in časa z dokazovanjem negativnega vpliva raznolikosti ras in etničnih pripadnosti.

    • Kremeniti, točno tako.

      Že med regijami so odstopanja, pa smo vsi Slovenci. Če bi imeli štetje prebivalstva, bi se zagotovo zgrozili nad številom SLOVENCEV! S takim ravnanjem smo lahko v dveh generaciah manjšina.
      Alenčica že uvaža bodočo ministrico! Mi pa nič!

  6. Leta 1995 sem en mesec preživel v Lyonu, Francija. Že takrat se je videlo, kaj prinaša “multikulti”: V arabski del mesta ženska NI SMELA SAMA tudi sredi belega dne! Cele ulice mesta, kot bi stopil v Bagdad. Absolutno nobene inkulturacije. Sredi belega dne sem zgrožen opazoval, kako so v parku najstniški fantje mučili klošarko. Spolno mučili!!! Nič spornega za mimoidoče….

    Nemoralnosti srednjega veka smo hvalaBogu v Evropi uspešno prerasli.
    A za koliko časa??? Se vračamo nazaj???

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime