Množica staršev pred Državnim zborom odločno pozvala k upoštevanju odločbe ustavnega sodišča

foto: Martin Nahtigal
POSLUŠAJ ČLANEK

[gallery_media_slugs=img_20190619_092458.jpg,img_20190619_093850.jpg,img_20190619_094436.jpg,img_20190619_100755.jpg,img_20190619_100654.jpg]



Pred državnim zborom se je zbralo več kot 400 staršev in drugih podpornikov ureditve situacije na področju zasebnega šolstva in spoštovanja ustavne odločbe, ki je zapovedala ureditev tega področja. 

Državni svet na pobudo predsednika Državnega sveta Kovšce namreč gosti posvet z naslovom "Javno in zasebno šolstvo", kjer so različni strokovnjaki in predstavniki zasebnih šol predstavili svoje delo in stališča o novem zakonu.

Poleg tega bo v državnem zboru potekala debata ob prvi obravnavi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki naj bi po besedah ministra za izobraževanje Jerneja Pikala uresničil odločbo ustavnega sodišča.



Različne inicative in enoten cilj


Starši otrok, ki obiskujejo zasebne šole, so se ob 10.00 zbrali na protestnem shodu pred državnim zborom. "Naš namen je, da se sliši glas staršev. Želimo povedati, da smo tukaj in da bi želeli sodelovati pri oblikovanju predloga zakona," je dejala ena od pobudnic shoda staršev Vesna Marinič.

Za Domovina.je je starš otrok v zasebni šoli in udeleženec shoda Marko Balažic predlog zakona komentiral z naslednjimi besedamo: "Zakon, ki ga predlaga Ministrstvo za izobraževanje z ministrom Pikalom na čelu onemogoča moznost izbire. Cilj izobraževalnega procesa je, da dobimo odgovorne, zavzete in kreativne posameznike. Ker smo si ljudje različni, lahko do tega pridemo le z različnimi vzgojnimi pristopi. Starši vzgajamo svoje otroke, vidimo kakšne potrebe imajo otroci in jih skušamo v skladu s tem usmerjati in pripravljati na prihodnost. Predlog nam to možnost ustavno zagotovoljene izbire pod enakimi pogoji jemlje. Poleg tega v Sloveniji ne razumemo, da javno ni enako državno. Dokler vse šole, tako javne kot zasebne, izvajajo javni program, ki ga določa in nadzira ministrstvo, mora biti ta na podlagi ustave financiran s strani države."

Ali bo novi zakon res upošteval odločbo ustavnega sodišča?


S predlagano novelo bi država obvezni del javnega programa financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne bi več financirala. Za tiste, ki so že vpisani, se financiranje do konca osnovne šole ne bi spremenilo.

To po opozorilih zasebnih osnovnih šol pomeni, da bi država skupno financiranje javnega programa z zdajšnjih 85-odstotkov znižala na okoli 65-odstotkov, kar da je v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča, ki da je zahtevalo 100-odstotno financiranje. Na ministrstvu so nasprotno prepričani, da predlog uresničuje odločbo, saj da so ustavni sodniki zahtevali le 100-odstotno financiranje obveznega dela javnega programa.

Da gre pri neuresničitvi ustavne odločbe, ki bi jo moral državni zbor izpolniti že pred več kot tremi leti, za hudo kršitev človekovih pravic, pa je tekom debate v Državnem svetu opozoril nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec in dodal, da če bi bile obvezne samo tiste ustavne odločbe, ki so po volji večini, ustavnega sodišča sploh ne bi potrebovali. Ne gre le za financiranje zasebnega šolstva, ampak gre za varstvo ustavne demokracije, je še opozoril in dodal, da se pri trenutnem predlogu novele že od daleč vidi, da je zakon ustavno sporen.

Na Domovina.je smo o o tej temi poročali že večkrat.  Tudi o tem, da zakaj je zakon sporen - več v tem prispevku.

Glasovanje v državnem zboru


Zakonodajno-pravna služba DZ-ja se o predlogu v tej fazi postopka še ni izrekla, služba vlade za zakonodajo pa je v svojem mnenju opozorila, da bodo pobudniki ustavne presoje s predlagano ureditvijo v slabšem pravnem položaju, kot so bili.

Ker je v državnem zboru po mnenju ravnateljev zasebnih šol najspornejša oblika zakona, predlagajo njegov umik iz parlamentarnega postopka. Odločitev o tem bodo poslanci sprejeli jutri zvečer.



 
KOMENTAR: Uredništvo
Načrtno nespoštovanje ustavne ureditve in pravic staršev očitno
Strokovna javnost, kar jo dejavno sodeluje, v javnem diskurzu je do novega zakona skeptična ali mu odkrito nasprotuje, ker je ravno tako v nasprotju z ustavo. Ne ureja financiranja v smer izenačenja ampak razlike samo še poglablja. Manipulacija okoli obveznega in razširjenega programa so očitne. Javno veljavni izobraževalni program je po Zakonu o osnovni šoli razdeljen na obvezni in razširjeni program. V prvega sodijo predmeti, kot so matematika, slovenščina, razredni pouk, šport itd. V drugega pa podaljšano bivanje, interesne dejavnosti, dopolnilni in dodatni pouk, jutranje varstvo. Kako naj šola deluje brez podaljšanega bivanja in jutranjega varstva. Gre za integralni del šolskega dela in realnost življenja. Poleg tega so v zakonu določeni tudi t.i. vzgojni cilji, ki jih brez razširjenega programa, sploh ni mogoče doseči. Tako gre zgolj za pravno manipulacijo s strani ministrstva, saj ustavno sodišče ni razlikovalo med deloma programa. Dobro je, da se je civilna družba zganila. Lahko bi rekli, drug del civilne družbe, ki ga velikokrat ne vidimo "stavkati" pred parlamentom. Vendar morda ravno zaradi tega potrebuje malo več vaje. Organizacijska razcepljenost in nekoordiniranost je bila jasna tudi pri današnjem shodu. Če želijo te različne organizacije doseči več, sploh na področju aktivacije državljanov, medijske pozornosti itd., bo potrebno narediti nekaj nujnih korakov, ki bodo prispevali k temu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike