Mnogo novinarjev nasprotuje vladnemu zakonu o RTV. Rosvita Pesek sredi noči z viralnim zapisom na Facebooku

Združenje novinarjev in publicistov nasprotuje noveli zakona o javni Radioteleviziji Slovenija, ki jo poskuša Golobova vlada pod streho spraviti po hitrem postopku, namenjenem za t. i. izredne razmere.

V referendumsko kampanjo so se aktivno vključili številni novinarji RTV, kar je z vidika videza nepristranskosti privzdignilo kar nekaj obrvi, saj bodo isti ljudje o pripravah in razpletu referenduma tudi poročali.

V taboru, ki se zavzema za uveljavitev zakona, je tudi Društvo novinarjev Slovenije, na nasprotnem bregu pa so se znašli člani drugega vplivnega slovenskega novinarskega društva, ZNP, ki imajo pomisleke predvsem zato, ker Golobova vlada skuša zakon sprejeti brez političnega soglasja in ker je umanjkala javna razprava.

Prav tako jih v ZNP moti, da jih o primernosti zakona nihče ni nič vprašal, čeprav naj bi zakon prinašal depolitizacijo javnega RTV zavoda, upravljanje pa prepustil stroki.

Izjemno odmeven pa je zapis dolgoletne novinarke in voditeljice Odmevov Rosvite Pesek, ki ga je objavila v noči s torka na sredo na svojem Facebook profilu. V objavi, ki jo povzemamo spodaj, je navedla vrsto vsebinskih razlogov, zakaj vladnega zakona, ki ga podpira mnogo njenih novinarskih kolegov, tudi sovoditelj Igor E. Bergant, sama ne more podpreti. 

"Stanje na javni RTV ni takšno, da bi ogrožalo državo. Zato gre v primeru sprejetja zakona po nujnem postopku za eklatantno zlorabo oblasti," je na novinarski konferenci poudaril predsednik združenja dr. Matevž Tomšič, ki opozarja, da novela zakona poskuša uvesti monopol ene politične opcije nad državno radiotelevizijo. "Obstoječi Grimsov zakon, kakorkoli ga že kritizirajo, vendarle omogoča neko menjavanje znotraj programskega sveta, saj se svetniki ne menjavajo istočasno, zato prihaja do cirkulacije in spreminjanja razmerij moči, ni pa zadeva zacementirana. Enkrat je programski svet svetovno nazorsko nagnjen bolj v desno, spet drugič v levo," je dejal Tomšič.

Opozoril je, da trenutno programske svetnike lahko predlagajo zelo različne organizacije, po novem zakonu pa bo to možnost imela zelo ozka skupina nevladnih organizacij, ki so bile izbrane po principu, ki ni bil pojasnjen. Izpostavil je Društvo za sonaravni razvoj, za katerega večina ljudi po njegovih besedah sploh ne ve, da obstaja.

V ozadju naj bi bila želja aktualne vladajoče oblasti, da preko levičarskih nevladnih organizacij ohrani moč nad javnim RTV tudi v času, ko ne bo več na oblasti.

Nihče jih ni vprašal za nasvet

Da se v ozadju novele zakona o RTV skriva želja po popolnem prevzemu javnega servisa, po mnenju ZNP nazorno kaže tudi dejstvo, da sta v času Golobove vlade že bila izvoljena dva nadomestna člana programskega sveta RTV, oba naklonjena aktualni koaliciji, ena članica pa je bila celo kandidatka za poslanko na listi Gibanja Svoboda na aprilskih državnozborskih volitvah. Dejanja Golobove vlade niso skladna z napovedmi o želji po "depolitizaciji" RTV.

Podpredsednik ZNP Tino Mamić je opozoril, da se je politiki pri pripravi zakona tako zelo mudilo, da se je "pozabila" posvetovati s tistimi, ki jih zakon najbolj zadeva, torej z novinarji. "Združenje novinarjev in publicistov ni bilo vprašano za mnenje, kaj šele za nasvet. Ko se pogovarjamo z ljudmi, ki so zaposleni na RTV, najdemo veliko takih, ki se ne strinjajo ne s to hitrico ne vsebino zakona. Najdemo pa v ospredju skupinico ljudi, po različnih štetjih jih je 38, ki stavkajo, vdirajo v studie in v imenu celotnega kolektiva, več kot 2000 zaposlenih, tempirajo dialog in razpravo," je svoje videnje situacije opisal odgovorni urednik tednika Domovina.

Tudi v ZNP si želijo umika politike iz RTV, a če bi imela vlada pri tem odkrite namene, bi poskušala doseči politični konsenz, saj nacionalno televizijo plačujejo in gledajo tako levi kot desni.

Mamić opozarja, da so v noveli zakona nastavki totalitarizmov. Eden od pogojev za imenovanje programskih svetnikov bi namreč bil, da uživajo visoko stopnjo osebne integritete in moralnega ugleda. "To se lepo sliši, ampak tega ni v nobenem zakonu na tem svetu. Tega se ne da meriti, ne moreš v zakon napisati stvari, ki se jih ne da preverjati. Kako se to meri? Kako bomo vedeli, kdo je bil izbran zakonito in kdo ne? Kdo bo o tem odločal?" se sprašuje Mamić, ki je situacijo primerjal kar z Iranom, kjer posebna "moralna policija" bdi nad tem, da v javnosti nastopajo zgolj osebe z navidez najvišjo integriteto. "Gremo po napačni poti, proč od temeljev demokracije. Vlada nam ponuja kot zakon navaden zmazek!"

Moč bi dobile nevladne organizacije, izgubili pa ljudje

Po navedbah Metoda Berleca iz nadzornega odbora združenja pa je edini namen novele zamenjati vodstvo zavoda, saj vladajočim ni povšeči, ker je naredilo nekaj korakov k uravnoteženosti zavoda. Vodstvo in uredniška ekipa po njegovih besedah delata korake v pravo smer, čeprav je še daleč, da bi bila RTVS res profesionalna. "Moč bi dobile nevladne organizacije, ki z javnim zavodom nimajo ničesar skupnega, moč pa se jemlje gledalcem in poslušalcem, ki prispevek RTV financirajo," je dodal Berlec, ki meni, da Grimsov zakon uveljavlja voljo ljudstva, saj programske svetnike imenuje večina v Državnem zboru, ki so ga izvolili ljudje.

So novinarji, ki so se opredelili do zakona, v konfliktu interesov?

Izzvani z očitki, da so z vstopom v referendumsko kampanjo tudi sami kot novinarji postali neke vrste "novinarski aktivisti", pa so v ZNP poudarili, da ni nič narobe v tem, da obstajajo v državi različna novinarska društva, ki imajo različne nazorske poglede na neko družbo oz. politično dogajanje, kot je denimo postopek sprejema zakona o javnem RTV.

"Novinarji imajo lahko svoje mnenje, ne sme pa to vplivati na njihovo delo. Problematično bi bilo, če bo svoje mnenje izrazil novinar, ki bi vodil neko soočenje," je ocenil Tomšić, Mamić pa je vendarle dodal, da je samo po sebi problematično, da se je moralo njihovo združenje dejansko prijaviti v referendumsko kampanjo, da bi bilo slišano, saj jih je politika ignorirala. "Predstavljam si, da bi v normalnih razmerah oba politična tabora sedla skupaj za mizo in k razpravi povabila vsa novinarska društva. V Sloveniji jih je kar nekaj. Šele potem bi delali zakon o RTV, ne pa, da si ena politična struja samovoljno uzurpira nacionalno televizijo," je zaključil Mamić, ki opozarja, da bo to najbolj prizadelo ravno novinarje in javnost, ki bo prikrajšana za "pluralnost informacij".

Rosvita Pesek: "Obsedela bom na drugi strani čolna"

Sicer pa v javnosti odmeva tudi zapis dolgoletne novinarke RTV in voditeljice Odmevov dr. Rosvite Pesek na Facebooku, v katerem je predstavila svoje razloge za odločitev, da zakona ne podpre. S tem je postala praktično edina, ki si je upala izpostaviti se med manjšino novinarjev informativnega programa, ki se z dejanji kolektiva "Tukaj smo" ne strinja.

Spomnimo, številni znani novinarji RTV, kot so Igor E. Bergant, Dejan Ladika, Ksenija Horvat in drugi, so že v torek oddali svoje glasove na referendumu v podporo novemu zakonu, ob veliki medijski podpori in navzočnosti vse bolj politično aktivnega Inštituta 8. marec.

Peskova, ki je svoje razmišljanje "na papir" izlila ob 2. uri zjutraj in ob tem požela precej zanimanja, je med drugim opozorila, da bodo na RTV z novim zakonom resda dobili novo vodstvo, a da je to premalo.

"Če bomo z vsako menjavo oblasti – na osi t .i. levo in t. i. desno spreminjali zakon, zato da si bodo novi oblastniki lahko postavili všečno in naklonjeno vodstvo RTV-ja, potem to ni rešitev za RTVS," pravi Rosvita Pesek in dodaja, da se je veliko njenih kolegov iz informativnega programa odločilo za podporo zakonu, kadar so vsi na eni strani čolna, pa se ta največkrat prevrne. "Obsedela bom na drugi strani čolna," je zapisala.

 

Peskova sicer v zapisu dodaja, da RTV potrebuje spremembe – vsebinske in statusne, da se mora v prvi vrsti posloviti od statusa javnega zavoda in postati normalna gospodarska družba. Samo tako bodo po njenem mnenju lahko dobili na ključna mesta najbolj sposobne ljudi, ne pa tiste, "ki zmorejo najhitreje teči po politično podporo". Peskova pravi, da programski sveti, ki  odločajo o radijskih in televizijskih vsebinah, predvsem pa o programskih shemah, vedo bistveno premalo ali pa celo nič.

"V Sloveniji je pet ljudi, ki znajo sestaviti programsko shemo. Takšno, ki bi se lahko uspešno kosala z drugimi, predvsem komercialnimi televizijami. Nihče od njih ni zaposlen na RTV Slovenija. Posledice so vidne tudi z letala. In tukaj sedanje vodstvo ni brez greha. Oddaje je premikalo po programu sem in tja, ne upoštevaje njihovo večdesetletno tradicijo in navade gledalcev nekoč monopolne RTV. In programski svetniki so jim pri tem prikimali," je kritična tudi do aktualnega vodstva,

Po mnenju dolgoletne voditeljice Odmevov na RTV danes zaostajajo za konkurenco v idejah, smelosti in novih TV formatih, veliko dobrih pa da je odšlo. "S plačno politiko, ki velja za javno upravo, jih tudi zadržati ne moremo. Smo večna kovnica kadrov – žal za druge medijske hiše. Novi zakon o RTV ne prinaša ničesar, kar bi nas dolgoročno stabiliziralo. Bolj ali manj postaja jasno, da bodo vsakokratne volilne spremembe nujno vodile tudi v nove zakone o RTV, s katerimkoli razlogom že. Sedanja oblast daje moč svoji civilni družbi, druga oblast jo bo dala pa svoji, obe bosta pa skrbno pazili, da bosta imeli večinsko naše v organih upravljanja RTVS," je prihodnost po odhodu Golobove vlade napovedala Peskova.

Sama meni, da bi morala imeti javna RTV le enega generalnega direktorja, ki bi ga z dvotretjinsko večino potrjeval Državni zbor, nikakor pa ne štiričlansko upravo, kot to predvideva novi zakon.

RTV potrebuje popolno reorganizacijo

Rosvita Pesek trdi, da je bila beseda "depolitizacija" v zadnjih tednih v primeru RTV zlorabljena. "Če so bile te namere resne, da si politika sama odtegne vpliv, bi nujno moralo priti do vprašanja vodenja in upravljanja po povsem novih modelih, z drugačno organizacijsko obliko, z jasno določenimi pričakovanji, kaj naj nacionalni programi sploh prinašajo, koliko jih naj sploh bo, a je vse to umanjkalo. Nenazadnje tudi to, koliko je država pripravljena prispevati za takšne programe. RTV ima redne letne izgube iz poslovanja, ki jih pokriva z delnicami Eutelsata. Čez dve leti tudi prihodkov iz tega vira ne bo več," še opozarja ugledna voditeljica in se za konec sprašuje, kako bo nova uprava lahko politično neodvisna, če bo redno letno trkala na vladna vrata za pokrivanje tekočih izgub, pa se ji morda zaradi "nezadovoljstva s poročanjem o vladnem delu" ne bodo nikoli odprla.

Peskova zaključuje, da bo novi zakon prinesel samo nekaj starih obrazov na izpraznjena vodstvena mesta, ljudi, "ki so v preteklosti že imeli priložnosti, pa so namesto snovanja dobrih oddaj kakšno dobro ukinili".

Na koga je ciljala Peskova, ni znano, se pa v novinarskih krogih šušlja, da bi nova šefica RTV lahko postala nekdanja odgovorna urednica informativnega programa Ksenija Horvat, ki je ukinila izjemno uspešno oddajo Pogledi Slovenije, ki jo je pripravljal dvojec Uroš Slak-Bojan Traven.

Peskova sicer pričakuje še nekaj "revolucionarnega pridiha in dolgih razprav v Svetu, več samoupravljanja in nadaljevanje finančnega krča, ki ga predvsem pri vizualnih, kadrovskih in tehničnih standardih na TVS čutimo že leta. To pa je za zaupanja vredno nacionalko presneto premalo." Zato ne more biti za, zaključuje.