MMC RTV: Clinton Foundation - ko se dobrodelnost sprevrže v etično sporne posle
POSLUŠAJ ČLANEK
Čeprav potencialno bombo proti Clintonovi napoveduje WikiLeaks, že sedaj obstaja množica grehov, ki jih je Hillary Clinton moč očitati, predvsem v povezavi s Clinton Foundation.
Glede dobrodelne organizacije, ki jo družno vodijo Bill, Hillary in Chelsea Clinton v zadnjih letih na dan prihaja vse več vprašanj in očitkov glede donatorjev. Pri tem ne gre le za spornost nekaterih "dobrodelnežev", med katerimi najdemo tudi države, ki veljajo za hude kršiteljice človekovih pravic, ampak tudi za to, kaj so določeni donatorji dobili od Clintonove v zameno oz. kaj si od nje obetajo, če postane predsednica.
Pred dnevi je AP razkril, da je več kot polovica posameznikov, ki so se srečali s sekretarko Clintonovo, pa niso del vlade, tako ali drugače donirala v njeno fundacijo. Skupno je teh 85 donatorjev z zasebnimi interesi v fundacijo Clintonovih prispevalo okoli 156 milijonov dolarjev. Mnogi so sedaj financirali tudi njeno predsedniško kampanjo.
Ob tem je treba poudariti, da gre pri tem zgolj za e-pošto, ki jo je tabor Clintonove dejansko posredoval FBI-ju, medtem ko je bilo kar 30.000 e-pisem še pred predajo izbrisanih z njenega strežnika, ker jih je njena ekipa (odvetnikov) označila, da so popolnoma "zasebne narave", za preostala pa naj bi Clintonovi preprosto zaupali, da je bilo vse to opravljeno popolnoma transparentno, piše Washington Post.
Trump povsem legitimno našteje "10 resnic o fundaciji Clintonovih", pri čemer navaja mainstream ameriške medije, ki so pisali o spornosti fundacije, pri tem pa namiguje na Hillaryjin t. i. "pay for play" ("plačaj in igraj") pristop do vladanja. Volivci pa Clintonovo označujejo za najmanj zaupanja vredno predsedniško kandidatko v novejši zgodovini.
"Redko, če sploh kdaj, je potencialni vrhovni poveljnik ZDA tako tesno povezan z organizacijo, ki sprejema finančno podporo tujih vlad", piše WP. 10 do 25 milijonov od Norveške in prav toliko od Savdske Arabije, med 5 in 10 milijoni so prispevali Avstralija, Irska, Kuvajt, Nizozemska, Katar, Brunej, Oman, Združeni arabski emirati in Velika Britanija.
Fundacija bo nedvomno pod drobnogledom, tudi če Clintonova postane predsednica in ne bo več imela luksuza nekoga, ki bi medije ves čas odvračal od nje same in njenih madežev, sta za rtvslo.si zapisala Kaja Sajovic in Andrej Čebokli.
Glede dobrodelne organizacije, ki jo družno vodijo Bill, Hillary in Chelsea Clinton v zadnjih letih na dan prihaja vse več vprašanj in očitkov glede donatorjev. Pri tem ne gre le za spornost nekaterih "dobrodelnežev", med katerimi najdemo tudi države, ki veljajo za hude kršiteljice človekovih pravic, ampak tudi za to, kaj so določeni donatorji dobili od Clintonove v zameno oz. kaj si od nje obetajo, če postane predsednica.
Pred dnevi je AP razkril, da je več kot polovica posameznikov, ki so se srečali s sekretarko Clintonovo, pa niso del vlade, tako ali drugače donirala v njeno fundacijo. Skupno je teh 85 donatorjev z zasebnimi interesi v fundacijo Clintonovih prispevalo okoli 156 milijonov dolarjev. Mnogi so sedaj financirali tudi njeno predsedniško kampanjo.
Ob tem je treba poudariti, da gre pri tem zgolj za e-pošto, ki jo je tabor Clintonove dejansko posredoval FBI-ju, medtem ko je bilo kar 30.000 e-pisem še pred predajo izbrisanih z njenega strežnika, ker jih je njena ekipa (odvetnikov) označila, da so popolnoma "zasebne narave", za preostala pa naj bi Clintonovi preprosto zaupali, da je bilo vse to opravljeno popolnoma transparentno, piše Washington Post.
Trump povsem legitimno našteje "10 resnic o fundaciji Clintonovih", pri čemer navaja mainstream ameriške medije, ki so pisali o spornosti fundacije, pri tem pa namiguje na Hillaryjin t. i. "pay for play" ("plačaj in igraj") pristop do vladanja. Volivci pa Clintonovo označujejo za najmanj zaupanja vredno predsedniško kandidatko v novejši zgodovini.
"Redko, če sploh kdaj, je potencialni vrhovni poveljnik ZDA tako tesno povezan z organizacijo, ki sprejema finančno podporo tujih vlad", piše WP. 10 do 25 milijonov od Norveške in prav toliko od Savdske Arabije, med 5 in 10 milijoni so prispevali Avstralija, Irska, Kuvajt, Nizozemska, Katar, Brunej, Oman, Združeni arabski emirati in Velika Britanija.
Fundacija bo nedvomno pod drobnogledom, tudi če Clintonova postane predsednica in ne bo več imela luksuza nekoga, ki bi medije ves čas odvračal od nje same in njenih madežev, sta za rtvslo.si zapisala Kaja Sajovic in Andrej Čebokli.
Zadnje objave
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.