Mladinski strateški forum o prihodnosti Slovenije povezal pomladna podmladka – o svobodi govora, gospodarskem okrevanju in strateški poziciji EU

Foto: Strategic youth forum
POSLUŠAJ ČLANEK
Strateški mladinski forum v Mariboru je danes premierno ponudil platformo, kjer mladi lahko izrazijo svoja krščansko-demokratska stališča. Na treh panelih so odprli vprašanja o vlogi mladih podjetnikov pri okrevanju po pandemiji, strateški vlogi Evropske unije in - kot osrednjo temo - vprašanje svobode govora.

Gre za premierni tovrsten dogodek, za katerega pa načrtujejo, da bi postal reden in se ponavljal vsako leto. Po več kot 10 letih je to prvi večji dogodek, kjer sta moči združili podmladek SDS Slovenska demokratska mladina in podmladek NSi Mlada Slovenija.

Paneli so ponudili paleto govorcev iz mednarodnega okolja. Zbrane je nagovoril minister za obrambo in predsednik NSi Matej Tonin, prek video nagovora pa tudi ministra Anže Logar in Mark Boris Andrijanič.

https://twitter.com/YouthStratForum/status/1426479644845477888

Na prvem panelu so sogovorniki iskali odgovore na vprašanje okrevanja po pandemiji in vloge mladih podjetnikov pri tem. Kot ugotavlja Gabriel Indihar, kriza ne daje časa za odlašanje in sili v hitre prilagoditve, uspešneje pa jo prestanejo tisti, ki so se pripravljeni prilagajati. Drugi ključni element je zaupanje, kjer se je pri covidu pokazalo, da smo se od finančne krize nečesa naučili. Vlade so namreč s svojimi ukrepi zagotovile, da se zaupanje med deležniki ni podrlo.

Tomaž Kokot s Pošte Slovenije ugotavlja, da je prihodnost digitalna, kamor se usmerja tudi slovenska pošta. Digitalizacija pa prinaša tudi izzive, kot so vključevanje starejših in ohranjanje dobička pri poslovanju na tak način. Mnoge panoge bodo namreč potrebne konkretne preobrazbe, ugotavlja Tine Turk.

Alberto Carvalho Neto je izpostavil in na konkretnih primerih ponazoril pomen povezovanja, medtem ko je Partik Kovacs opozoril na problem zombi podjetij, ki jih državni ukrepi umetno držijo nad površjem, vendar pa utegnejo kmalu po odtegnitvi državnih pomoči in moratorijev na kredite propasti.

Za svobodo govora se je treba truditi vsak dan


Drugi panel je odstiral vprašanje svobode govora. Maria Fuster iz španske ljudske stranke je podala uvid v dogajanje na tem področju na Kubi in Venezueli, kjer diktaturi v praksi praktično onemogočata pravico do svobode govora. A podobne prijeme opazujejo tudi države, ki sicer veljajo za demokratične. Stefan Andonovski iz makedonske VMRO-DPMNE je opozoril na trende utišanja medijev, ki se dogajajo v njegovi domovini.

Med ključnimi metodami, za katerimi, kot je dejal, stoji tudi predsednica SD Tanja Fajon, so denarne injekcije v socialistični vladi naklonjene medije in izčrpavanje preostalih, komunistični podobna cenzura na socialnih omrežjih, ki jo v obliki »preverjevalcev dejstev« opravljajo organizacije, povezane z Open Society Georgea Sorosa, ter zloraba pravosodja za pregon političnih nasprotnikov. S sodnim pregonom je trenutno soočenih več kot 3000 članov stranke VMRO-DMPNE, ki je trenutno osrednja makedonska opozicijska stranka.

Slovenski infektolog Federico V. Potočnik je opozoril, da svobodo govora pogosto jemljemo preveč samoumevno, vendar se je zanjo treba boriti na vsakem koraku in vsak dan. Gre za vprašanje soočanja argumentov, česar pa se bojijo tisti, ki imajo šibkejše, zato skušajo tisti s šibkejšimi nasprotno stran enostavno utišati. Dotaknili so se tudi vprašanja regulacije medijev in javnih medijev (Krzysztof Kubon, Državljanska platforma). Kot so še dodali, je treba pri pregonu sovražnega govora zastriči z ušesi, saj je to prvi korak v odpravo svobode govora.

O vlogi Evropske unije na svetovnem odru so pregovorili Igor Kovač, Philipp Depisch in Matevž Malčič. Evropska unija kot taka je nastala kot miroljubni projekt suverenih držav. Kljub temu, da ni vedno povsem enotna, vseeno ima strateško vlogo tudi na obrambnem področju. Zavzemanje stališča in postavljanje trendov pa ne pomeni nujno z vojsko hoditi naokrog.

Kako pa preseči razlike med evropskimi državami? Z vrnitvijo k osnovam: enotnost v nujnosti, svoboda v stvareh, kjer se ne strinjamo, vedno pa solidarnost. Solidarnost, subsidiarnost, enotnost. Grožnjo izgube svobode govora in delitev Evropske družbe pa sogovorniki ocenjujejo kot nevarnejše od spopada med ZDA in Kitajsko. EU je zato, da rešujemo svoje probleme in o njih govorimo, in ne da se izključujemo in spopadamo.

Foto: Strategic youth forum


O vlogi Evropske unije na svetovnem odru je govoril tudi mag. Matej Tonin, ki je opozoril, da svetovni igralec potrebuje tri elemente: močno gospodarstvo, učinkovito diplomacijo in kredibilno vojsko, kar imata trenutno le ZDA in Kitajska. Evropski uniji pa po prepričanju Tonina manjka predvsem vojaška sila, zato si prizadeva za večje financiranje. Problem imamo tudi na strani diplomacije.

Nov veter enotnosti med pomladnimi podmladki


Dogodek po dolgem času predstavlja večji projekt, kjer sta moči združili Slovenska demokratska mladina in Mlada Slovenija. Kot je za Domovino povedal predsednik SDM Dominik Štrakl, je z novo ekipo, ki je prevzela podmladek pred pol leta, prišel tudi nov zagon. »Sam imam vizijo, da se želimo čim bolj povezovati s sorodnimi podmladki in drugimi mladinskimi organizacijami. Brez sodelovanja ne bo šlo. Kdo bo sodeloval, če ne bomo mi? Vesel sem, da smo v tega pol leta uspeli vzpostaviti povezanost obeh podmladkov do te mere, da smo danes lahko skupaj organizirali ta strateški forum na takem nivoju.«»V politiki so zelo pomembni ljudje. Trenutni ekipi se zelo dobro razumeta tudi čisto na človeški ravni. Vidimo, da lahko naredimo stvari skupaj,« je poudarila predsednica MSi Katja Berk Bevc, ki ugotavlja, da podobnih platform v Sloveniji praktično ni. »Vsi smo neki majni mehurčki, kjer te ideje debatiramo, naša želja pa je, da te mehurčke povežemo in jih povežemo tudi z nekimi večjimi baloni zunaj naše države. Zato smo danes pripeljali veliko mednarodnih gostov, da damo zadevi tudi mednarodno dimenzijo in ne ostajamo zaprti v svoje okolje,« še dodaja.

Oba sta izpostavila tudi pomen mladinske politike: »Mladinska politika je vedno začetek, kjer si vzpostaviš določene stike. Če bomo vztrajali na politični poti, je to velika popotnica za kasnejše sodelovanje,« meni Berk Bevčeva, Štrakl pa dodaja: »Pomembno se je povezovati, da lahko rešimo vprašanja mladinske problematike. Če jih ne bomo reševali zdaj, ko imamo vlado, potem ne vem, zakaj smo sploh tu.«Dogodek sta podprla JEUNE in Konrad Adenauer Stiftung. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike