Tiskovna konferenca ob predstavitvi raziskave Mladina 2020, foto: Peter Merše

Raziskava Mladina 2020, narejena vsakih 10 let, kaže sladko-grenko podobo stanja mladih v Sloveniji, je na današnji predstavitvi rezultatov raziskave dejal njen vodja dr. Miran Lavrič.

Tako je denimo pozitivno, da so sodobni mladi bolj avtonomni, odgovorni, kreativni, vse bolj jih zanima politika, so tudi vse bolj politično aktivni ter bolj skrbijo za zdrav življenjski slog kot pred desetletjem. A imajo na drugi strani več težav z duševnim zdravjem, poglablja se stanovanjska problematika mladih, ki je povezana tudi z naraščajočim trendom prekarnosti med mladimi. 

Močno se pri t.i. generaciji Z kaže tudi sprememba vrednot. Mladi so vse bolj liberalni, a se hkrati med njimi kaže tudi vse močnejša polarizacija, večja občutljivost na sovražni govor, a tudi večja nagnjenost k uporabi nasilja – a več o tem na Domovini v prihodnjih prispevkih, ko bomo natančneje analizirali podatke omenjene raziskave.

Raziskava razbija mite o mladih, ki dolgo živijo pri starših, so neodgovorni in jim je vseeno za dogajanje v družbi

Letošnja raziskava Mladina tako na osebnem področju razbija mite o mladih, ki jim je vseeno za družbo, ki popivajo, jim je vseeno za dogajanje v družbi in politiki in vse dlje živijo v »hotelu mama«.

Mladi so tako bolj kot pred desetletjem odgovorni na področju svojega zdravja. Tako bistveno manj kot pred desetletjem pijejo alkohol, kadijo, več se jih ukvarja s športom, je navedel Lavrič. Hitreje se odseljujejo od staršev. Če je bilo pred desetletjem dolgotrajno odseljevanje od staršev eden ključnih problemov mladih, se je stanje na tem področju izboljšalo. Mladi se namreč danes od staršev v povprečju odselijo dve leti (pri 27,7 letih) prej kot pred desetletjem, kar je pozitiven trend glede na širše evropsko okolje, kjer se ta starost ni znižala.

Več zanimanja za politiko, bolj dejavni in osveščeni državljani in potrošniki

Mladi se tudi vedno bolj zanimajo za politiko. Na tem področju je sicer še veliko dela, a delež tistih, ki jih politika vsaj malo zanima, je narasel iz 65 na 75 odstotkov. Občutno se je povečal delež tistih, ki bi ali so že kontaktirali politike ter ki bi ali so podpisali peticijo, prav tako je več tistih, ki se po njihovem mnenju razumejo na politiko.

Dr. Tomaž Deželan je izpostavil, da so sodobni mladi tudi bolj dejavni državljani, ki se zelo dobro zavedajo moči svoje denarnice, se bolj okoljsko osveščeni in trajnostni potrošniki in se bolj zavedajo pomena lokalnosti, ogljičnega odtisa in globalnega potrošništva. Od tradicionalnih oblik politične participacije kot so volitve, so bolj prešli na dejavno, v smislu poskusa prisiliti politike, da storijo, kar so obljubili.

Bolj umetniška in kulturnejša mladina

»Prihaja kreativna generacija,« je dejal Lavrič. Dejal je, da mladi v bistveno večji meri umetnostno ustvarjajo; se ukvarjajo z glasbo, likovno umetnostjo, gledališčem … Nekoliko se je povečal tudi delež tistih, ki berejo in pišejo. Delež tistih, ki jih umetnost in kultura zelo zanimata ali zanimata se je iz 23 odstotkov pred desetletjem dvignil na 43 odstotkov danes.

Bolj mobilni, bolj delovno fleksibilni

Narašča tudi mobilnost mladih, ki so se bolj kot pred desetletjem pripravljeni preseliti tako znotraj Slovenije kot tudi v drugo evropsko državo ali na drug kontinent.

Mladi so danes tudi bolj delovno fleksibilni. Bolj so pripravljeni poprijeti za vsako delo, se v večji meri dodatno izobraževali, da bi se izognili brezposelnosti ter v ta namen tudi bolj pripravljeni prevzeti začasno delo ter delo z nižje ravni in plačila. Bistveno se je povečal tudi del tistih, ki se udeležujejo najrazličnejših oblik neformalnega izobraževanja.

Podvojil se je tudi delež mladih, ki menijo, da je izobraževalni sistem pri njih vzpodbudil željo po podjetništvu. Med mladimi je vse več prekarnosti, ki je v Sloveniji nesorazmerno na plečih mladih, pri čemer po besedah Lavriča izstopamo glede na druge evropske države. Glede na leto 2010 je danes tudi več kršitev delovne zakonodaje oz. pravic mladih na področju dela.

Poslabšanje na področju duševnega zdravja in stanovanjske problematike

Na drugi strani je raziskava Mladina 2020 zaznala izrazito poslabšanje na področju duševnega zdravja, pri katerem gre za strukturne spremembe, na katere po oceni raziskovalcev novi koronavirus ni bistveno vplival. Tako se je od leta 2010 podvojilo število mladih, ki več dni na teden občutijo stres, potrojilo pa število osamljenih (iz 9 na 30 odstotkov).

K stresu med drugim pripomore podaljšanje časa pred zasloni, prav tako tudi odnosi na delovnem mestu (kjer se ne splošno poslabšuje) oz. v šoli (kjer se ni poslabšalo). So se pa na splošno poslabšale razmere v slovenskih družinah, kjer se je močno povečal delež mladih, ki se slabo razumejo s svojimi starši.

Občutno se je povečal tudi delež mladih, ki stanovanjsko problematiko vidijo kot velik osebni problem (takšnih je 45 % medtem ko jih je bilo pred desetimi in 20 leti 15 odstotnih točk manj). Močno je upadlo pričakovanje mladih, da jim bodo pri reševanju stanovanjske problematike pomagali starši. A tisti, ki so prišli do svojega stanovanja, do njega v bistveno manjši meri kot pred desetletjem pridejo s pomočjo kredita. Več se jih odseli v najemniško stanovanje, kar pa je predvsem izhod v sili, ne preferenca.

Lavrič je opozoril, da se problemi mladih med seboj povezujejo, zato bi jih bilo potrebno nasloviti celostno. Tako sta na primer prekarnost in  stanovanjski problem povezana z občutkom stresa in duševnimi težavami.

10 KOMENTARJI

  1. 2/3 socialnih stanovanj dobijo priseljenci in 1/3 samohranilke. Za mlade pare so stanovanja praktično nedostopna. Se še sprašujete zakaj mladi beže v tujino? Vsako leto cca 7 tisoč, noro..

  2. Tomaz – razkrili ste nekaj pomembnih tematik za področje mladinske problematike v Sloveniji. Vedeti pa morate, da je podeljevanje stanotanj priseljencem z juga tabu tema a zdi se mi, da če se bodo trendi nadaljevali, bomo tudi v Sloveniji dobili nacionalistično stranko v stilu Le Penove, ki bo morala zabrenkati na bolj etnične strune in zagovarjati politike ‘Slovenijo Slovencem’. Etnične in narodnostne napetosti nobenemu niso všeč (logično) ampak trenutno še posebej v velikih mestih kaže, da imajo priseljenci iz nekdanjih republik prednost pred slovenskimi mladimi. To pa je prvovrstna politična tema.
    Tomaz – bi Vas pa kljub vsemu dopolnil. Huda težava je tudi slovenska gerontokracija, ki je mlade po krizi leta 2009 prikovala na prekarno delo, medtem ko so sami ohranili pozicije. Bratuškova je Sloveniji zapravila možnost reform pod nadzorom t.i. Trojke in posledica je ohranitev vseh klientelističnih omrežij pod nadzorom slovenske gerontokracije, ki temelji še na času izpred leta 1990. Nizke plače mladih so v veliki meri posledica njihovega delovanja, ščitenja lastne generacije in zgrešenih politik.

  3. “Bratuškova je Sloveniji zapravila možnost reform pod nadzorom t.i. Trojke”

    se še spomnim njenega razigranega nasmeha, ko ji je uspelo dobiti kredit za sanacijo bank od nekakšnega sklada. Dolgo ni hotela povedati, od katerega. Pa saj še zdaj ne vemo, kdo stoji za njim. Slovenski tajkuni? Soros? Seveda, lahko je bila vesela, saj je z odliko rešila nalogo, ki jo je dobila “iz zaodrja”. Državljani (razen zaslepljencev in opranoglavcev – ter tistih za odrom) pa smo si zapeli tisto: “Samo nasmeh je bolj grenak…”

  4. No, ni ravno tako kot pišete. Mladim se zelo malo ljubi ! Imamo demografski upad, mnogo je starih in zapuščenih hiš, pa se vnuki ali celo otroci ne lotijo obnove. Hiše se prodajajo šiptarjem in drugim tujcem. Mladi bi radi fertik novo hišo ali stanovanje, brez truda, samo na klik in na kartico….Da bi pa kdo živel skupaj s starši v ogromni hiši, tudi to ne gre….

  5. Zame je kar nekaj ugotovitev pozitivnih. Da se mladi prej odselijo in da razmišljajo ter več berejo.
    Glede stanovanj je pa enako kot pri drugih sistemih. Leva oblast je vzpostavila korupcijske sisteme na vseh nivojih, da je lahko črpala denar za svoj obstoj. Zdravstvo, sociala, mediji, stanovanja, …. Povsod isti problemi. Institucije ne služijo svojemu namenu, ker v preteklosti niso vlagali v sisteme, ki bi bili namenjeni prebivalstvu. Recimo primer zdravstva. Če smo prebrali intervju z g. Poklukarjem, je prva presenetljiva ugotovitev, da nimamo enotnega računalniškega sistema v zdravtsvu. In to v 21 stoletju, ko ima že vsak otrok pametni telefon. In ko je internet dosegljiv praktično povsod. Zdravniki in sestre pa letajo okrog s papirji, ni podatkov ali je nekdo prebolel Covid ali je bil cepljen ipd. Zakaj? ker takšen sistem nekomu ustreza, da lahko znotraj nereda lepo črpa denar. To najlažje delaš v nepreglednem sistemu.
    Enako je na primeru stanovanjskega sklada.
    In to so glavni razlogi za proteste. Ne JJ osebno. problem je, ker se zavedajo, da je JJ odličen v kriznih situacijah in se bojijo, da bo poštimal sistem in bodo ostali brez financ. Tukaj se takoj spomnim na dva komentatorja tukaj na Domovini, ki vedno vpijeta čez JJ in to brez kakršnih argumentov. Pri takšnih vsebinah sta pa tiho. Razlog je v prej opisanem.

  6. Strokovnjaki bi lahko povezali tudi stične točke med prekarnostjo in političnim udejstvovanjem.
    Pri nas je zaradi skrajno leve usmerjenosti izobraževalnih sistemov, levičarstvu podvržena tudi množica mladih- zlasti tistih, ki se ”zanimajo” za politiko.
    Prekarnost bi nekateri reševali tako, da bi povišali davke, še bolj napolnili proračun, da bi bilo več za socialne transferje, torej za njih.
    Predstavnik takšnih, ki so mladi in politično usmerjeni, je znana mlada sindikalistka Tea Jarc, ki doma zahteva pravice, ves ostali čas pa preživlja, kot poročajo mediji, na Sejšelih in podobnih destinacijah.
    Tudi psihične težave, ki jih mladi imajo, so največkrat le posledica permisivne vzgoje. Če poslušamo mamice na govorilnih urah v šoli, so njihovi otroci pod stresom in na pomirjevalih , če so vprašani ali če pišejo teste.
    Razvajenim mamicam pa se pogosto podre svet, če se jim odlomi noht….
    Tudi v Sloveniji živi veliko mladih, ki se zavedajo, da je pot do uspeha dolga, trda, s preizkušnjami.
    Zavedajo se, da je nemogoče imeti takoj po diplomi odlično službo, stanovanje, vikend na morju.
    Tudi njihovi starši so morali za svoj uspeh v življenju trdo garati in se marsičemu odpovedati.
    Tudi v Sloveniji so poklici, kjer lahko mladi dobro zaslužijo in hitro napredujejo ter si tudi hitreje kupijo stanovanje.
    Žal pa so trenutni trendi še zmeraj takšni, da je mladim cilj vpisati se na FF ali na FDV. Pa naj stane kolikor hoče!
    In res stane!
    Ker ne dobijo službe, so breme družbi, sebi, staršem in še kom.

  7. Dodati bi bilo potrebno tudi, da je veliko težav mladih posledica neprimerne izobrazbe. Pred leti so starši silili mladino študirati razne (predvsem družboslovne) študije s tisto famozno krilatico ”Pej’t študirat, da ti ne bo potrebno delat kot nama z očetom za trakom.” Češ, naš fant/punca študira, on/ona bo sedaj gospod/gospa.
    No na koncu se je izkazalo, da so bile (dobro plačane) upravniške službe s srednjimi in višjimi upravnimi šolami, že vse razdeljene tam nekje v devetdesetih. Delodajalci pa potrebujejo mlade, ki imajo konkretne poklice, znanja. Tehnike, tehnologe, inženirje, izučene delavce. Priložnost je v zdravstvu, v kmetjistvu. Če te filozofija/etnologija/zgodovina zanima – super – ampak lahko si kupiš knjige na Amazonu ali Bolhi in narediš doma zbirko. Saj je tudi kmet iz Zminca Ivan Oman doma bral Locka in ostale filozofe. Ne bo ti pa kombinacija družboslovnega faksa ali večih družboslovnih faksov dala službe. To so samo stran vržena leta, ko bi lahko že služil denar. Na koncu dobimo ven zafrustrirane mlade stare 35 let, brez delovne dobe, za katere ‘ni služb’ in ki ‘ne bodo delali za manj kot jurja’, stanovanja pa so za njih tudi nedosegljiva (sploh tista v ”metropoli”).
    Definitivno so boomerji slovenske mlade nategnili v devetdesetih, ampak zdaj je na spletu in forumih toliko informacij o trgu dela, zaposljivosti in delovnih pogojih, da ni nobenih izgovorov več, če zabluziš s študijem. Je pa tega še veliko in iz tega naslova dobimo nato ”kolesarje” in NVO-jevce.
    Mladi, priučite se dela, obrti, znanj, da boste služili kruh in da ga boste začeli služiti dovolj zgodaj in ne pri 36ih.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime