Mladi voditelji o problemih EU povsem drugače kot večina. Kaj pravi sodelujoči Slovenec.

POSLUŠAJ ČLANEK

Največji evropski problem, kot ga vidijo mladi, perspektivni bodoči voditelji Evrope, ni terorizem, ne brexit, niti migracije ali celo klimatske spremembe.

Za kar 81 % vprašanjih raziskavi, ki jo je med 68 mladimi voditelji tokrat prvič opravil portal Politico.eu, je največji problem brezposelnost mladih ter pomanjkanje gospodarske rasti.

V raziskavo, ki jo je Politico objavil ob petkovem mednarodnem dnevu mladih, so bili med drugim vključeni mladi managerji, novinarji in politični svetovalci evropskih poslancev ter odgovorni pri različnih mladinskih organizacijah.

Slovenijo je zastopal novinar Dela Boštjan Videmšek, katerega smo povprašali po njegovih odgovorih na vprašanja Politica in po komentarju rezultatov ankete.

Problemi EU se mladih ne dotaknejo


Odgovori so pokazali, da je EU glede doseganja mladih precej neučinkovita, če izvzamemo "tiste srečneže, ki so šli na Erasmus", kot je problem označil eden izmed vprašanih.

Iz spodnjega grafa je tako razvidno, da se večini največji izziv, s katerim se mladi soočajo v Evropi, zdi brezposelnost mladih (61,8 %) ter pomanjkanje ekonomske rasti (19,1 %). Precej manj se jih tičejo klimatske spremembe (5,9 %), Brexit in terorizem (oboje 4,4 %). Nikomur izmed vprašanih se ni zdel problem morebitna izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA.



Po besedah vprašanih je stanje mladine v EU precej težko: nestabilne in slabo plačane službe, če te sploh so, dolgotrajna pripravništva brez možnosti napredovanja, nekateri pa morajo zaradi dela zapustiti državo ter v tujini sprejeti tudi bolj neugodne razmere za delo.

Ena izmed posledic tega je tudi, da si mladi v tem življenjskem obdobju pogosto ne morejo privoščiti nakupa stanovanja ali hiše.

Vprašani mladi voditelji ocenjujejo, da bi boljša ekonomska situacija pomagala tudi pri zmanjšanju radikalizacije evropske mladine, ti pa bi videli pozitivne posledice odprtih mej ter prihodnosti v Evropi.

2025: EU bo obstala in bo močnejša



Na vprašanje, ali bo EU še obstajala leta 2025, je z da odgovorilo kar 88,4 % vprašanih, 68 % pa jih meni, da bo Unija do takrat še močnejša kot ta čas. Da je ne bo več, meni le 2,9 % anketirancev.



Kljub ogroženi stabilnosti EU, ki jo je s sabo prinesel brexit, kar 68 % vprašanih meni, da bo le-ta Unijo pustil bolj stabilno in enotno. Tretjina pa jih je mnenja, da bo na stabilnost EU vplival negativno. Preostali odhodu Britancev ne pripisujejo velikega pomena ali pa menijo, da do njega ne bo prišlo.

Ob tem je eden od mladih vprašanih tudi opomnil, da je večina mladih Britancev, ki so se udeležili volitev, glasovala za obstoj v EU. "Britanci, ki protestirajo v Londonu z zastavami EU na svojih obrazih - leto poprej nihče ne bi verjel v kaj takega. Kakorkoli že, kaže na to, da je Brexit prebudil veliko podpornikov EU, ki so se navadili na ugodnosti, ki nam jih ta prinaša," je dejal.

EU mladine ne doseže


Na splošno so se udeleženci v raziskavi strinjali, da delovanje EU evropske mladine ne doseže, tako da ti niti ne vedo, kakšne ugodnosti le-ta prinaša. Nekateri so bili mnenja, da voditeljem v času, ko se v priljubljenosti dvigujejo populistične stranke, ne uspeva ugodnosti članstva v EU prikazati na takšen način, ki bi mlade navdahnil ter pritegnil k stvari.

"Evropski poslanci bi morali več časa preživeti s študenti v svoji lastni volilni enoti ter jim pojasniti, kaj je tisto, kar gradi združeno Evropo. Človeški stik je veliko bolj pomemben kot virtualni," je dejal eden izmed njih.

Ocena delovanja politikov: najboljša Merklova, najslabši Holland


Ko so morali anketiranci oceniti delovanje politikov, je najboljšo oceno svojega dela dobila nemška kanclerka Angela Merkel, sledil ji je italijanski premier Matteo Renzi, na tretje mesto pa se je uvrstil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Tem so sledili predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, madžarski minister za zunanje zadeve Tibor Navracsics, britanska premierka Theresa May, na zadnjem mestu pa se je znašel francoski predsednik François Hollande, katerega delo je več kot polovica označila za slabo.



Boštjan Videmšek: rezultati so odraz ekonomske krize, kažejo pa tudi na osredotočenost mladih le nase

Med 68 mladimi evropskimi intelektualci se je Politico.eu z vprašanji obrnil tudi na Slovenca Boštjana Videmška. Novinar Dela je poročevalec s številnih kriznih žarišč, med drugim tudi iz Tunizije, Egipta, Sirije, Turčije ter Grčije. Je tudi avtor več knjig, zadnja med njimi je Na Begu: Moderni eksodus, v kateri skupaj s fotografom Juretom Erženom spremljata pot migrantov v "obljubljeno deželo".

Povprašali smo ga, kako je odgovarjal na vprašanja Politica ter ga poprosili za krajši komentar rezultatov ankete.

"Tudi jaz sem med glasovanjem obkrožil visoko nezaposlenost med mladimi, ker se mi brez dvoma zdi največji problem mladih v EU," je povedal Videmšek.

"Ti rezultati so jasno izpostavili, da te velike teme, s katerimi smo se neskončno in nereflektirano ukvarjali v zadnjih mesecih, od Brexita pa beguncev ter od terorizma pa do Trumpa, mlajših generacij v Evropi v tem trenutku ne zadevajo najbolje ali pa jih sploh ne.

Če sešteješ pet različnih tem od spodaj navzgor, dobiš slabih 20 %, če pa sešteješ prvi dve, pa dobiš 80 %. In ti prvi dve temi sta komplementarni in govorita isto zgodbo," pravi Videmšek.

Po njegovem to po eni strani jasno kaže na ekonomsko krizo in izgubljanje tal pod nogami mlade generacije, hkrati pa na to, kar je mogoče podobno ali celo enako zaskrbljujoče kot to prvo:neko radikalno samoosredotočenost mladih in nezanimanje za karkoli drugega kot za samega zase.

"To kaže na nek samocentrizem, kar pa je precejšnji generacijski znak in tudi odraz razmer v EU. Ključne teme našega časa v tej raziskavi izpadejo kot irelevantne," ocenjuje ugledni novinar. 

Ne zanima nas svet štiri metre okoli nas, zanima nas naša lastna zgodba, naša lastna usoda, kar je lahko precej nevarno, ne v varnostnem, ampak v etičnem smislu," še dodaja za konec pogovora za Domovino.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike