Med mladimi v Sloveniji vse več individualistov in egoistov ter vse manj vernih

Vir foto: Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Raziskava fundacije Friedrich Ebert Stiftung je ugotavljala kakšne so vrednote slovenskih mladi, kakšno je njihovo versko prepričanje in zaupanje. Podatki v raziskavi pa o slovenski mladini ne povedo nič vzpodbudnega. V prvem članku, ki je govoril o politični participaciji slovenskih mladih in zanimanju za politiko, smo ugotovili, da so slovanski mladi politično neozaveščeni.

Izsledki poglavja o vrednotah, religiji in zaupanju kažejo na ta, da so mladi vedno boljši potrošniki, ki jim je za druge vedno manj mar. V primerjavi med letoma 2010 in 2018 se je število mladih, ki se jim zdi pomembno stvari deliti s prijatelji znižalo iz 72% na 61%. Še bolj zaskrbljujoč je morda podatek, da 6% slovenskih mladih med 15 in 29 let, druge izkorišča brez občutka krivde, če ima za to možnost.

Klik za povečavo


Zaznati je mogoče tudi premik od globalno-družbenih vrednot, kot je politika, svetovni mir, zaščita okolja na vrednote osebnostne rasti.  Mlade najbolj skrbi, da bi resno zboleli (52%), družbena nepravičnost (48%), onesnaževanje (45%), biti brez službe (43%), korupcija (42%), vojna (30%) in teroristični napad (24%). Kljub ekonomskemu blagostanju in velikemu individualizmu mladih, pa to več kot očitno ne prinaša sreče in zadovoljstva. Med leti 2010 in 2018 se je odstotek mladih, ki se jim življenje zdi brez pomena, zvišal iz 5 na 8%, stopnja stresa pa je poskočila iz 6% na 18%.

V primerjavi z drugimi državami, ki so bile zajete v raziskavo, pa so slovenski mladi tudi bistveno manj zadovoljni s svojim videzom in svojim življenjem. V Sloveniji je s svojim videzom zelo zadovoljnih 11% mladih, v drugih državah zajetih v raziskavo (BiH, Srbija, Makedonija, Hrvaška, Črna Gora, Albanija, Kosovo, Romunija in Bolgarija) pa 26%. Podoben trend pa je zaznati pri zadovoljstvu nad lastnim življenjem: v Sloveniji je zadovoljnih 32% mladih, v drugih državah pa 48%.

Kilk za povečavo


Avtorji raziskave vzroke za to iščejo predvsem v ekonomski razvitosti. Znano je namreč, da so ljudje v slabše ekonomsko razvitih državah srečnejši.

Kateri veri pripadaš? Nobeni.


Raziskava se je usmerila tudi v versko pripadnost mladih v Sloveniji. Iz leta v leto je v Sloveniji več takih mladih, ki se ne izrekajo za nobeno vero. Leta 2010 je bilo takih 22%, leta 2018 pa že 38%. Sicer se največ mladih deklarira za katoličane, a je tudi med njimi mogoče zaznati velik upad pripadnosti. Leta 2010 se je za katoličana izreklo 72% mladih, do leta 2018 pa je ta odstotek padel na 52%. Povečalo pa se je število pripadnikov drugih ver, ki jih je bilo v letu 2018 že 10%.

Klik za povečavo


Tudi obiskovanje verskih obredov med mladimi je vedno manj priljubljeno. Če izvzamemo poroke in pogrebe, se obredov nikoli ne udeležuje 44 % mladih, kar je 19 % več kot leta 2000. Med tistimi, ki se obredov udeležijo enkrat mesečno lahko zaznamo velika upad med leti 2013 in 2018, ko je odstotek mesečnega obiska iz 61% padel na 40%.

Klik za povečavo


Avtorji raziskave poglavje o religioznosti mladih v Sloveniji zaključujejo z ugotovitvijo, da imamo v Sloveniji opraviti z izjemno sekularizirano mladino v primerjavi z mladimi iz drugih držav zajetih v raziskavo. "To je gotovo tesno povezano z dejstvom, da je Slovenija v okviru obravnavanih držav najbolj razvita, vsaj v smislu indeksa človekovega razvoja (HDI). Dejstvo, da je Slovenija hkrati najbolj razvita in najmanj religiozna država, se odlično ujema s trenutno verjetno najvplivnejšo verzijo sekularizacijske teorije /.../. Po tej teoriji višje ravni indeksa človekovega razvoja kažejo na višje ravni eksistencialne gotovosti prebivalcev, ta pa je najmočnejši dejavnik erozije religije v okviru modernizacijskih trendov."

Kljub upadu števila mladih vernikov, pa je v zadnjih letih pomembnost Boga zrasla. med leti 2005 in 2013 je pomembnost boga s 5,42 padla na 3,57, sedaj pa smo priča porastu pomembnost na 3,94 v letu 2018. Po mnenju raziskovalcev to ustreza teoriji o privatizaciji religije, po kateri je za pozno modernost značilna relativno močnejša prisotnost zasebnih oblik religioznosti in manj izrazita prisotnost tako imenovanih institucionalnih vidikov religioznosti. Religioznost je sicer bolj prisotna med mladimi z manj izobraženimi starši, na vasi in med ženskami.



[do_widget id=podcast-playlist-3]
KOMENTAR: Uredništvo
Raziskava, ki skozi interpretacijo seje stereotipe o mladih vernikih kot zaostalih nacionalistih
Čeprav snovalci raziskav nikjer ne prikažejo grafov o tem, kakšne je politična usmerjenost, ekonomski status in izobraženost mladih, ki so odgovarjali na vprašanja o veri, v svojih sklepih še vseeno govorijo o tem, da je "med slovenskimi mladimi religioznost zelo močno povezana z desno politično usmeritvijo, nacionalizmom in avtoritarnostjo." Zdi se tudi, da so raziskovalci kar malo nezadovoljni nad tem, da so tisti mladi, ki se deklarirajo za verne, svoji veri bolj predani kot so bili pred leti. Prav tako je povezovanje upadanja vernosti s stopnjo razvitosti države najmanj nestrokovno če ne celo smešno, saj če bi v raziskavo vključili denimo Nemčijo in Avstrijo, kjer je delež mladih mnogo višji kot v Sloveniji, pa tudi razvitost države, se ta tendenciozna ugotovitev v trenutku sesuje. V svojih zaključkih raziskovalci snovalcem političnega razvoja svetujejo, naj ustvarjajo pogoje za  "trajnostne oblike družbenega razvoja iz psihosocialnega vidika." Po njihovem mnenju bi tako okolje lahko dosegli s poudarjanjem sodelovanja in ne tekmovalnosti, ter poudarjanjem vrednot solidarnosti in zaupanj, namesto vrednot osebnega uspeha. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike