Med mladimi v Sloveniji vse več individualistov in egoistov ter vse manj vernih
POSLUŠAJ ČLANEK
Raziskava fundacije Friedrich Ebert Stiftung je ugotavljala kakšne so vrednote slovenskih mladi, kakšno je njihovo versko prepričanje in zaupanje. Podatki v raziskavi pa o slovenski mladini ne povedo nič vzpodbudnega. V prvem članku, ki je govoril o politični participaciji slovenskih mladih in zanimanju za politiko, smo ugotovili, da so slovanski mladi politično neozaveščeni.
Izsledki poglavja o vrednotah, religiji in zaupanju kažejo na ta, da so mladi vedno boljši potrošniki, ki jim je za druge vedno manj mar. V primerjavi med letoma 2010 in 2018 se je število mladih, ki se jim zdi pomembno stvari deliti s prijatelji znižalo iz 72% na 61%. Še bolj zaskrbljujoč je morda podatek, da 6% slovenskih mladih med 15 in 29 let, druge izkorišča brez občutka krivde, če ima za to možnost.
Zaznati je mogoče tudi premik od globalno-družbenih vrednot, kot je politika, svetovni mir, zaščita okolja na vrednote osebnostne rasti. Mlade najbolj skrbi, da bi resno zboleli (52%), družbena nepravičnost (48%), onesnaževanje (45%), biti brez službe (43%), korupcija (42%), vojna (30%) in teroristični napad (24%). Kljub ekonomskemu blagostanju in velikemu individualizmu mladih, pa to več kot očitno ne prinaša sreče in zadovoljstva. Med leti 2010 in 2018 se je odstotek mladih, ki se jim življenje zdi brez pomena, zvišal iz 5 na 8%, stopnja stresa pa je poskočila iz 6% na 18%.
V primerjavi z drugimi državami, ki so bile zajete v raziskavo, pa so slovenski mladi tudi bistveno manj zadovoljni s svojim videzom in svojim življenjem. V Sloveniji je s svojim videzom zelo zadovoljnih 11% mladih, v drugih državah zajetih v raziskavo (BiH, Srbija, Makedonija, Hrvaška, Črna Gora, Albanija, Kosovo, Romunija in Bolgarija) pa 26%. Podoben trend pa je zaznati pri zadovoljstvu nad lastnim življenjem: v Sloveniji je zadovoljnih 32% mladih, v drugih državah pa 48%.
Avtorji raziskave vzroke za to iščejo predvsem v ekonomski razvitosti. Znano je namreč, da so ljudje v slabše ekonomsko razvitih državah srečnejši.
Raziskava se je usmerila tudi v versko pripadnost mladih v Sloveniji. Iz leta v leto je v Sloveniji več takih mladih, ki se ne izrekajo za nobeno vero. Leta 2010 je bilo takih 22%, leta 2018 pa že 38%. Sicer se največ mladih deklarira za katoličane, a je tudi med njimi mogoče zaznati velik upad pripadnosti. Leta 2010 se je za katoličana izreklo 72% mladih, do leta 2018 pa je ta odstotek padel na 52%. Povečalo pa se je število pripadnikov drugih ver, ki jih je bilo v letu 2018 že 10%.
Tudi obiskovanje verskih obredov med mladimi je vedno manj priljubljeno. Če izvzamemo poroke in pogrebe, se obredov nikoli ne udeležuje 44 % mladih, kar je 19 % več kot leta 2000. Med tistimi, ki se obredov udeležijo enkrat mesečno lahko zaznamo velika upad med leti 2013 in 2018, ko je odstotek mesečnega obiska iz 61% padel na 40%.
Avtorji raziskave poglavje o religioznosti mladih v Sloveniji zaključujejo z ugotovitvijo, da imamo v Sloveniji opraviti z izjemno sekularizirano mladino v primerjavi z mladimi iz drugih držav zajetih v raziskavo. "To je gotovo tesno povezano z dejstvom, da je Slovenija v okviru obravnavanih držav najbolj razvita, vsaj v smislu indeksa človekovega razvoja (HDI). Dejstvo, da je Slovenija hkrati najbolj razvita in najmanj religiozna država, se odlično ujema s trenutno verjetno najvplivnejšo verzijo sekularizacijske teorije /.../. Po tej teoriji višje ravni indeksa človekovega razvoja kažejo na višje ravni eksistencialne gotovosti prebivalcev, ta pa je najmočnejši dejavnik erozije religije v okviru modernizacijskih trendov."
Kljub upadu števila mladih vernikov, pa je v zadnjih letih pomembnost Boga zrasla. med leti 2005 in 2013 je pomembnost boga s 5,42 padla na 3,57, sedaj pa smo priča porastu pomembnost na 3,94 v letu 2018. Po mnenju raziskovalcev to ustreza teoriji o privatizaciji religije, po kateri je za pozno modernost značilna relativno močnejša prisotnost zasebnih oblik religioznosti in manj izrazita prisotnost tako imenovanih institucionalnih vidikov religioznosti. Religioznost je sicer bolj prisotna med mladimi z manj izobraženimi starši, na vasi in med ženskami.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Izsledki poglavja o vrednotah, religiji in zaupanju kažejo na ta, da so mladi vedno boljši potrošniki, ki jim je za druge vedno manj mar. V primerjavi med letoma 2010 in 2018 se je število mladih, ki se jim zdi pomembno stvari deliti s prijatelji znižalo iz 72% na 61%. Še bolj zaskrbljujoč je morda podatek, da 6% slovenskih mladih med 15 in 29 let, druge izkorišča brez občutka krivde, če ima za to možnost.
Zaznati je mogoče tudi premik od globalno-družbenih vrednot, kot je politika, svetovni mir, zaščita okolja na vrednote osebnostne rasti. Mlade najbolj skrbi, da bi resno zboleli (52%), družbena nepravičnost (48%), onesnaževanje (45%), biti brez službe (43%), korupcija (42%), vojna (30%) in teroristični napad (24%). Kljub ekonomskemu blagostanju in velikemu individualizmu mladih, pa to več kot očitno ne prinaša sreče in zadovoljstva. Med leti 2010 in 2018 se je odstotek mladih, ki se jim življenje zdi brez pomena, zvišal iz 5 na 8%, stopnja stresa pa je poskočila iz 6% na 18%.
V primerjavi z drugimi državami, ki so bile zajete v raziskavo, pa so slovenski mladi tudi bistveno manj zadovoljni s svojim videzom in svojim življenjem. V Sloveniji je s svojim videzom zelo zadovoljnih 11% mladih, v drugih državah zajetih v raziskavo (BiH, Srbija, Makedonija, Hrvaška, Črna Gora, Albanija, Kosovo, Romunija in Bolgarija) pa 26%. Podoben trend pa je zaznati pri zadovoljstvu nad lastnim življenjem: v Sloveniji je zadovoljnih 32% mladih, v drugih državah pa 48%.
Avtorji raziskave vzroke za to iščejo predvsem v ekonomski razvitosti. Znano je namreč, da so ljudje v slabše ekonomsko razvitih državah srečnejši.
Kateri veri pripadaš? Nobeni.
Raziskava se je usmerila tudi v versko pripadnost mladih v Sloveniji. Iz leta v leto je v Sloveniji več takih mladih, ki se ne izrekajo za nobeno vero. Leta 2010 je bilo takih 22%, leta 2018 pa že 38%. Sicer se največ mladih deklarira za katoličane, a je tudi med njimi mogoče zaznati velik upad pripadnosti. Leta 2010 se je za katoličana izreklo 72% mladih, do leta 2018 pa je ta odstotek padel na 52%. Povečalo pa se je število pripadnikov drugih ver, ki jih je bilo v letu 2018 že 10%.
Tudi obiskovanje verskih obredov med mladimi je vedno manj priljubljeno. Če izvzamemo poroke in pogrebe, se obredov nikoli ne udeležuje 44 % mladih, kar je 19 % več kot leta 2000. Med tistimi, ki se obredov udeležijo enkrat mesečno lahko zaznamo velika upad med leti 2013 in 2018, ko je odstotek mesečnega obiska iz 61% padel na 40%.
Avtorji raziskave poglavje o religioznosti mladih v Sloveniji zaključujejo z ugotovitvijo, da imamo v Sloveniji opraviti z izjemno sekularizirano mladino v primerjavi z mladimi iz drugih držav zajetih v raziskavo. "To je gotovo tesno povezano z dejstvom, da je Slovenija v okviru obravnavanih držav najbolj razvita, vsaj v smislu indeksa človekovega razvoja (HDI). Dejstvo, da je Slovenija hkrati najbolj razvita in najmanj religiozna država, se odlično ujema s trenutno verjetno najvplivnejšo verzijo sekularizacijske teorije /.../. Po tej teoriji višje ravni indeksa človekovega razvoja kažejo na višje ravni eksistencialne gotovosti prebivalcev, ta pa je najmočnejši dejavnik erozije religije v okviru modernizacijskih trendov."
Kljub upadu števila mladih vernikov, pa je v zadnjih letih pomembnost Boga zrasla. med leti 2005 in 2013 je pomembnost boga s 5,42 padla na 3,57, sedaj pa smo priča porastu pomembnost na 3,94 v letu 2018. Po mnenju raziskovalcev to ustreza teoriji o privatizaciji religije, po kateri je za pozno modernost značilna relativno močnejša prisotnost zasebnih oblik religioznosti in manj izrazita prisotnost tako imenovanih institucionalnih vidikov religioznosti. Religioznost je sicer bolj prisotna med mladimi z manj izobraženimi starši, na vasi in med ženskami.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
4 komentarjev
IgorP
mala slovenka
Ne nekoga imeti za nevednika, ker lahko to postaneš sama!!! Povej svoje mnenje in to je to!!!
IgorP
mala slovenka
Vidiš kako mala in plitva si!!! Govorim o družbenem redu, ne o miselnosti ljudi! Kdo pa v demokraciji lahko prepove miselnost ljudi??? Potem pljuvaš sama nase!!! Zresnite se, demokracija je resna stvar!!!!
IgorP
Zanimivo, že skoraj 30 let ni več brezbožnega komunizma, krščanstvo pa nazaduje namesto, da bi se pripadnost veri povečevala!!!
veteranka
Krščanstvo je bilo v 2000 letih, že mnogokrat v zatonu, pa se je kot ptič Feniks zmeraj znova dvignilo iz pepela.
TUDI TOKRAT BO ENAKO !!!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.