Otroci tožijo države na ESČP zaradi povzročanja podnebnih sprememb. A potrošništvu se ne bi odrekli

Foto: twitter Young Friends of the Earth Europe

Skupina portugalskih otrok poskuša prek svojih odvetnikov s tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice politike prisiliti, da se spopadejo s podnebnimi spremembami. Gre za prvo zadevo na ESČP, povezano s podnebjem, ki so ji sledile še druge, na primer podobna tožba skupine starejših žensk, ki so posebej ogrožene zaradi vročinskih valov.

Mladi tožniki, ki so proces začeli jeseni 2020, trdijo, da vlade v 33 evropskih državah, med katerimi je tudi Slovenija, niso storile dovolj, da bi preprečile vpliv podnebnih sprememb na življenje svojih prebivalcev, posebej mladih. Trdijo, da je to v nasprotju z njihovimi pravicami do življenja, zasebnosti in nedsikriminacije po Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Sodišče je njihovo zadevo sprejelo in ji dalo prednostni status.

S podobnimi tožbami se posamezniki in okoljevarstvene organizacije spravljajo nad države in podjetja, z vse več sodnimi zmagami pa zeleni lobij pridobiva na moči.

Kot poročajo mediji, so se André Oliviera (13), njegova sestra Sofia (16) in njuni prijatelji za tožbo odločili, potem ko so videli, kakšno škodo so na Portugalskem l. 2017 (pa tudi v naslenjih letih) povzročili gozdni požari. Želijo si, da bi se voditelji držav zavezali k zmanjšanju škodljivih emisij.

Podobne tožbe so se sicer že znašle na številnih sodiščih nacionalnih držav. Na Nizozemskem je tako sodišče ob podobni tožbi otrok, vloženi l. 2015, odločilo, da mora vlada do konca l. 2020 emisije zmanjšati za najmanj 25 % v primerjavi z ravnmi iz l. 1990 – in to v enem samem letu. Sodniki so zavrnili vladno trditev, da bi bila izvedba takšnega ukrepa predraga. Čeprav se je vlada pritožila na vrhovno sodišče, je to odločilo v prid otrok.

Podobna sodba je bila sprejeta v Kolumbiji, kjer je l. 2018 25 mladih zmagalo v tožbi proti vladi, ker ta ni zaščitila kolumbijskega amazonskega deževnega gozda. Sodišče je sklenilo, da krčenje gozdov krši pravice tako mladih kot deževnega gozda ter vladi naložilo, da krčenje gozda do l. 2020 zmanjša na nič. Kljub razsodbi se je krčenje gozdov v Amazoniji močno povečalo, zaradi česar so mladi sprožili ponovno tožbo.

Reke, gozdovi in gore pridobivajo status pravnih oseb, v “njihovem imenu” se borijo okoljske organizacije

Podobno, kot se je s spremembo pravnega statusa gozda zgodilo v Amazoniji, se je nazadnje zgodilo tudi v Kanadi, kjer je reka postala pravna oseba, da bi jo  posebej zaščitili. Gibanje Pravice narave (Rights of Nature) si sicer po vsem svetu prizadeva, da bi ekosistemi, kot so reke, jezera in gore pridobili zakonske pravice na enak ali podoben način kot ljudje ter bi se kot pravne osebe lahko na sodišču branile pred škodo zaradi podnebnih sprememb in projektov, ki bi vanje posegli. Tožbe v imenu ekosistemov navadno vlagajo okoljske organizacije.

Okoljski aktivisti po prvih uspehih napovedujejo vse več tožb

Mladi (in odrasli) podnebni aktivisti podobne sodbe vlagajo po vsem svetu. Vložene (in ponekod že dobljene) so bile v Nemčiji, v Peruju, na Norveškem, v Avstraliji, na Irskem … Gre predvsem za tožbe na podlagi pravice do življenja v zdravem okolju. Sodne odločbe, ki branijo to pravico, so bile sprejete v več kot 50 državah, kjer so vlade obtožene za številne okoljske grehe, ki segajo od podnebno tveganih naložb do neizpolnjevanja zavez iz Pariškega podnebnega sporazuma.

Profesor prava na Univerzi v Britanski Kolumbiji in posebni poročevalec ZN za človekove pravice David Boyd, ki je specializiran za okoljske pravice, je za National Geographic ocenil, da bo število tovrstnih tožb v prihodnje še naraščalo. Po njegovih besedah se nobena druga socialna ali ekonomska pravica ni tako hitro razširila po svetu kot pravica do zdravega okolja. Ta je namreč doslej vpisana v ustave več kot 100 držav in vključena v zakonodajo, pogodbe ali druge dokumente najmanj 155 držav.

Tožbe tudi proti podjetjem; zeleni lobij množično toži okoljske grešnike

A ne gre »le« za tožbe proti državam, ampak tudi proti podjetjem in organizacijam. Potem ko so nizozemski okoljski aktivisti na sodišču zmagali proti Shellu, eni največjih naftnih družb na svetu, ter jo prisili, da mora veliko hitreje od načrta zmanjšati svoje emisije CO2, se je izkazalo, da so sodniki pomembni akterji pri varovanju podnebja, odvetniki specializirani za okolje pa so skupaj z okoljskimi organizacijami in posamezniki sprožili kup tožb proti industrijskim podjetjem po Evropi in širše.

Najverjetneje ne bodo izvzeta niti podjetja z bolj ambicioznimi okoljskimi strategijami, kar bo predvidoma ogrozilo predvsem gospodarstva z večjim deležem industrije, ki proizvaja CO2, na primer nemško, ter ogrozilo varnost naložb v takšne investicije. Hkrati pa ob nadaljnjih sodnih zmagah ogrozilo varnost investicij v industrije, na katerih sloni velik del svetovnega gospodarstva.

So pa takšne tožbe zaenkrat neuspešne v ZDA, kjer so bile doslej zavrnjene v času Obamove in Trumpove administracije. Tudi Bidnova administracija je v podobni tožbi sodišče pozvala, naj tožbo otrok zavrne.

Mladi močno zaskrbljeni za okolje, a (še) ne kažejo, da bi bili za svoje cilje pripravljeni spremeniti način življenja

Predvsem pri mladih podnebna kriza glede na raziskave povzroča veliko skrb. Tako raziskave (primer) kažejo, da podnebne spremembe mlade skrbijo bolj kot pandemija covida-19 in bolj kot revščina in lakota, ekonomska situacija, nezaposlenost in terorizem. Globalna raziskava pa je pokazala, da tesnoba zaradi podnebnih sprememb vpliva na življenje skoraj polovice mladih po vsem svetu, pri čemer se večina boji zastrašujoče prihodnosti ter meni, da vlade ne storijo dovolj, da bi se izognile podnebni krizi.

Tudi slovenski mladi so okoljsko angažirani, na kar ne kaže le njihova udeležba na t.i. podnebnih štrajkih, ampak tudi anketa Mladina 2020, ki je pokazala, da je 84 % mladih varovanje narave pomembno ali zelo pomembno, skoraj 90 % pa jih želi živeti v čistem in neokrnjenem okolju.

Kljub temu pa raziskava med mladimi opaža predvsem pasivni aktivizem – navidezno socialno angažiranost, ki pa se ne uresničuje v praksi, saj večina mladih, ki jim je mar za okolje, trajnostnega vidika izdelkov pri nakupovanju ne upošteva, redno obiskujejo nakupovalne centre, materialne dobrine pa so jim pomembne.

15 komentarjev

  1. Kolektivna norost. Ne prvič ne zadnjič v zgodovini človeštva. Seveda niso tega krivi otroci, krivi so tisti odrasli, ki jim norost vtepajo v glavo.

    Ko bodo ti otroci odrasli, bodo fanatični klimafašisti. To je tudi cilj tovrstne vzgoje.
    V imenu preprečevanja podnebnih sprememb bodo ljudem preprečili, da bi normalno živeli v blagostanju.
    To bodo vojaki great reseta – velike ponastavitve – ki jo najavlja globalna elita. Delovali bodo kot roboti, kot indoktriniranci z opranimi možgani, ki bodo mislili, da rešujejo planet.
    V resnici pa bodo le zmanipulirane lutke gospodarjev tega planeta – globalne elite.

    • Velika sreča je da na portalu Domovina.je eden in isti patron ves čas nabija svoje frustracije po člankih o vsaki temi seveda, ker je pač strokovnjak izza zaslona, obvlada fašizme in nacizme vse vrste, ter je ekspert za mafijo v farmaciji. Nadalje ve vse o vsakršnih gibanjih za okoljsko ozaveščanje, tudi tu popljuva vse počez in po dolgem in s tem ogromno pripomore k konstruktivni debati na portalu. Skratka človek ki vse, človek ki ima prave informacije, človek ki je v središču vseh zarot. Na kavču. Izza zaslona. Kaj ko bi kak članek pustil pri miru z svojimi frustracijami in morda pomislil, da nisi ti pojedel vso pamet tega sveta in da tvoje slabšalno mnenje domala o vsem in vseh, ni unikatno in v čemerkoli pomembno?

      • Uroš Samec, ta patron je nabit z znanjem, ki ga nesebično tudi deli po raznih portalih.

        Še sreča, da zaenkrat ne uporablja preveč nickov.

      • uroš.samec, če bi se ugriznil v jezik in pustil nekoga, ki ti nič noče, pri miru, bi bilo veliko bolje. Napadi ad personam povedo samo veliko o tistem, ki se jih poslužuje. Vse, kar si povedal o meni, velja predvsem zate. Sicer pa na tem nivoju ni vredno polemizirati.

      • Gospoda Uroš Samec in Mefisto,
        obstaja enostaven način, da rešita vajin problem: ne berita mojih komentarjev. Tako si bosta prihranila muke branja mnenj drugeče mislečega, ki vaju očitno zelo motijo.

        Vajin patron Rasputin vaju lepo pozdravlja.

  2. Nobena tožba in sodba te ne obvaruje pred realnostjo. Podnebje bo šlo kamor bo pač šlo, veliko bo pa zapravljenega denarja in novih revnih ljudi.
    Zadeva spominja na režime, ki so ali še hočejo rasno ali razredno superiornost, doseči z pomočjo opranoglavih otrok. Najhujši primer je bil v Kambodži.

  3. Če bi le bilo tako enostavno! Če bi lahko enostavno s tožbo in sodbo spremenili svet. Če bi le lahko s deklaracijo odpravili pomankljivosti.. itd. Če bi bilo to mogoče, potem že davno ne bi več kradli, lagali….in podobno, saj je bilo že davno pred Kristusom uzakonjeno 10 božjih zapovedi. Tudi univerzalni naglavni grehi (pohlep, požrešnost…) so bili spoznani kot pravilna morala in etika, pa ….kaj?!
    Še na osebni ravni težko kaj spremenimo. Recimo, da se odpovemo kaki razvadi, kajenju, alkoholu , kaj šele, da bi spremenili družbo. Malo morgen. To so sicer že mnogi poskusili. Končalo se je s terorjem, množico pobitih in pohabljenih, a na koncu frakaso. Recimo Rusija, kot SZ, boljševizem, pravičnost, delavski razred in podobne kozlarije, ki so sicer lepo zvenele in vnemale srca širom sveta, a rezultat je bil na koncu nula, zero, nada. Nobenih bližnic ni na tem svetu. Vse je treba prehoditi in prigarati.

  4. Če človek pogleda naslovno fotografijo, je očitno, da so ti otroci predvsem mlada dekleta. Nekaj fantovskih glav je nekje v ozadju, komaj vidnih. Napis, ki ga drži eno od deklet, pravi: “Ni podnebne pravičnosti brez spolne pravičnosti”

    Kaj to pomeni, bogsigavedi. Je pa očitno, da deluje s feminističnega stališča, da so ženske žrtve moških, čeprav je marsikje že obratno, saj so že cele panoge feminizirane in to ključne, na primer javna uprava, sodstvo, šolstvo, mediji, zdravstvo, vedno bolj tudi politika…

    Drug napis pravi: “Zamenjajmo sistem, ne podnebja.”

    Tudi ta zahteva je enigmatična. Kakšen sistem? Sistem množične produkcije, ki je ustvarila blagostanje, kakršnega v zgodovini človeštva še ni bilo? Gre za poziv v slogu Klausa Schwaba, ustanovitelja Svetovnega gospodarskega foruma, ki propagira happytalism, to je sistem, v katerem ne boš imel ničesar, a boš srečen (revež)?

    Vse skupaj spominja na dolgo roko Sorosa, ki prek financiranja nevladnikov povsod po svetu uresničuje svojo “protikapitalistično” revolucijo, katere cilj venezualizacija sveta in vzpostavitev novega svetovnega reda, kjer bo peščica elitnih izbrancev imela vse, večina ljudi pa bo gagala v revščini in brezperspektivnosti.

    • Človek božji nikar se ne primerjaj z menoj in prenehaj s to patetično uporabo latinskega jezika, ki smo se ga učili tudi drugi, le na misel nam ne pride, da bi z njo utrujali v komentarjih. Odkar komentiram po portalih nisem našel tipa, ki bi tako utrujal z svojimi miselnimi povezavami z fašizmom in nacizmom, celo na MMC ne. Človek pričakuje, da bi lahko bila na portalu katoliške revije neka konstruktivna, dobra in spoštljiva debata. Kar dobi pa je tvoje nerganje o fašizmih, nacizmih in ostali navlaki dobe, ki je ni več, ne glede na aboto FDV produktov. Ni pomembno ali govori članek o Covidu, o podnebnih spremembah, o slovenski politiki, o slovenskem zdravstvu, šolstvu, itd, itd, ti pod njim govorančiš o fašizmu. Daj nam že malo odmora s to tvojo negativno predstavo o vsem in vseh ostalih. Fašizem in nacizem sta odšla iz naših krajev, ostajata le v tvoji glavi.

      • Že tvoj odgovor ima vse recidive totalitarne forme mentis. Ne razumeš, da nimaš nič večje pravice do izražanja svojega mnenja kot jo imam jaz. Misliš, da je tvoje mnenje edinozveličavno, bolj vredno od mnenja drugega, in da bi se moral drugače misleči ukloniti tebi.

        Svoboda je svoboda tistega, ki misli drugače.

        Fašizem kot totalitarna miselnost in tudi še vedno prisotna politična praksa nikakor ni preteklost. Če te moti opozarjanje na totalitarne vzorce vladanja globalne elite, ki postajajo vedno bolj očitni, imaš že kak vzrok za to.

      • Pa še to: Kdo bi si mislil, da bo 21. stoletje, ki naj bi za vselej odpravilo s totalitarizmi 20. stoletja, zaznamovano s pojavi kot je politična korektnost, ki v praksi pomeni novo enoumje. Kdo bi si mislil, da bodo velike svetovne internetne platforme uvedle miselno policijo, ki bo množično cenzurirala objavljene vsebine, celo Trumpa v vlogi predsednika Amerike. Kdo bi si mislil, da bo cenzura postala splošen pojav celo na sončni strani Alp.
        Kdo bi si mislil še marsikaj drugega, ampak o tem kdaj drugič.

  5. Re:…anketa…ki je pokazala, da je 84 % mladih varovanje narave pomembno…, skoraj 90 % pa jih želi živeti v čistem in neokrnjenem okolju.

    Podobna anketa s podobnimi rezultati je bila tudi v Nemciji. Ampak v tej isti anketi je 80% mladih reklo, da se noce odpovedati avtomobilu.
    Gre torej za kolektivno histerijo. Vsi bi nekaj, nihce ne ve kaj, nihce pa ne bi okrnil svojega materialnega statusa.
    Treba bo reci bobu bob in povedati, da ukrepi drasticno odpravljajo mobilnost, stanovanjski standard (gretje), prehrano (meso, uvoz iz daljnih dezel), turizem in konzumno druzbo. Tudi je treba analizirati posledice takega “prevrata”. Kaj se bo zgodilo z dezelami, ki zivijo od turizma? Emigracija? Kam? Socialni nemiri? Koliko ljudi bo se imelo delo, ce se bo zreducirala na konzum orientirana proizvodnja? In od cesa bodo ziveli?
    To so mnogo tezja vprasanja kot zapirati elektrarne.

    • Pred industrijsko revolucijo je vec kot 90% ljudi samo sebi pridelovalo hrano. Sedaj dela hrano 1% ljudi. Povratek je skoraj nemogoc, ker teh 99% ljudi nima kje pridelovati hrane, tudi ce bi jo hoteli, prostovoljno ali iz nuje. V mestih ni mogoce pridelovati hrane. Brez uporabe energije, ki tvori CO2, pa ni mozno hrane niti pridelovati, niti je voziti v mesta. Brez zaposlitve pa ljudje tudi ne bi imeli denarja za hrano. Ki bo itak neprimerno drazja kot danes.

Komentiraj