Mladi, Slovenija potrebuje vas! SDS predlaga uvedbo naborništva s 1.9.2020.

Uredništvo

(foto: wikipedia)
POSLUŠAJ ČLANEK
Žan Mahnič in Aleš Hojs sta danes predstavila predlog novele zakona, ki določa ponovno uvedbo naborništva. Slednje v SDS vidijo kot odgovor na slabo stanje v slovenski vojski, ki po njihovih besedah razpada, saj se sooča z velikim primanjkljajem kadrov, napovedujejo pa tudi, da se bo stanje le še poslabševalo. 

Slovenska vojska po Mahničevih besedah ni več sposobna opravljati svojih nalog niti v vojni niti v miru, zato bo nastalo situacijo potrebno reševati z naborniki. SDS predlaga, naj se zakon začne izvajati s 1.9.2020.

Glede na zaostrovanje varnostnih razmer tudi v bližnji okolici je treba krepiti obrambne sposobnosti, naborniška vojska pa je tudi sredstvo za, tako Mahnič, krepitev domoljubja in narodne zavednosti ter psihofizične pripravljenosti državljanov. Za popolnjevanje strateške rezerve 25,000 pripadnikov, ki jo predvideva doktrina iz leta 2012, pa je uvedba naborništva tako rekoč nujna.

Nekdanji minister za obrambo Aleš Hojs je povedal, da je SV trenutno sposobna sprejeti okoli 600, a največ 900 do 1000 nabornikov, kar zgovorno kaže, da zastavljenih ciljev dejansko ne moremo dosegati.

Kako bi služili?


Moški bi po novem predlogu postali vojaški obvezniki ob dopolnjenem 17. letu, nabor bi izvedli po 18. letu, služenje pa bi se izvedlo po zaključku šolanja oziroma študija, a najkasneje do obveznikovega 27. leta, ob morebitnem podaljšanem študiju lahko tudi kasneje.

Vojaško služenje bi trajalo predvidoma šest mesecev, ob ugovoru vesti pa bi obveznik moral svoj dolg domovini služiti 12 mesecev v drugih predvidenih strukturah, ki so za družbo koristne. Takšen oziroma zelo podoben sistem smo nekoč že poznali, in v teoriji je zelo učinkovit, v praksi pa predvsem zaradi prehoda v profesionalno vojsko in izogibanja obveznikov ni mogel zasijati.

Na tem področju se radi primerjamo z drugimi manjšimi državami (vsaj po prebivalcih), kjer takšen sistem funkcionira, denimo s Švico, Avstrijo in Dansko. Danci služijo glede na specializacijo od štirih mesecev do enega leta, Avstrijci šest mesecev v vojski ali civilno devet, Švicarji pa pet mesecev. Tam približno 15% obveznikov služi v civilni zaščiti.

Naborniška vojska ne bo dražja od prejšnje


Takšna sprememba sistema bi s seboj prinesla tudi določene stroške, saj bi bilo potrebno posodobiti vojaške objekte v Vipavi, Postojni, Bohinjski Beli in Novem mestu, je povedal Mahnič. Logistične stroške ocenjuje na 10 milijonov evrov, kadrovske pa na 23 milijonov; skupni stroški bi tako znašali okoli 33 milijonov.

To so le stroški prehoda, ko bi naborništvo zaživelo, pa stroški takšne vojske ne bi presegali tistih izpred vstopa Slovenije v NATO. Realno gledano se z (nenačrtovanim) zmanjševanjem profesionalnega dela vojske, ki je na pripadnika občutno dražji od naborniškega, kljub večjemu številu pripadnikov stroški ne bi povečali, a spomnimo, še vedno smo se zavezali vlaganju dveh odstotkov za obrambne namene, ki jih je več kot smotrno vložiti bodisi v naborniško, profesionalno ali kombinirano vojsko.

Bo dovolj podpore?


Predlagana novela bo potrebovala precej podpore, tako politične kot tudi ljudske, mogoče celo na kakem referendumu. Če se ozremo ne tako daleč nazaj v leto 2017, ko je bila ta tema nazadnje aktualna, je po Delovi anketi kar 57% vprašanih podprlo uvedbo naborništva; hudomušno se je govorilo, da je bila to predvsem ženska populacija. Ljudstvo je torej načeloma za.

Pri politični podpori pa so zadeve bolj nejasne: novela verjetno lahko pričakuje podporo strank desno od sredine. V SDS so samozavestni in računajo še na kak koalicijski glas, saj se je za naborništvo že pred časom javno izrekel DeSUS, podpora SAB-a pa še ni zagotovljena. Po drugi strani pa Mladi forum SD preko twitterja sporoča, da potrebujemo svet, kjer se ne bomo vojskovali, ampak sodelovali.

KOMENTAR: Uredništvo
Kaj storiti s Slovensko vojsko?
Okrepiti jo. Pa ne le vojske, tudi narodno zavest, kajti ti dve stvari sta bistveni za normalno delovanje države. Ankete izpred dveh let so pokazale, da si Slovenci tega želimo, in do danes se stanje gotovo ni spremenilo. Ljudstvo se v dovolj veliki večini zaveda, da je skrb za varnost in kakovost življenja potrebna, in da je vojska pri tem lahko odločilen dejavnik. Odločiti se torej moramo, kakšno vojsko hočemo. S popolnoma profesionalno nimamo sreče, popolnoma naborniška je preživeta. Optimalna bi bila kombinacija; določene enote morajo ostati profesionalne zaradi specifičnega dela, visoke stopnje usposobljenosti in mednarodnega sodelovanja, nekatere naloge pa lahko najučinkoviteje opravljajo naborniki. Kakorkoli že, moramo jo imeti, in zato moramo tudi povišati izdatke. To je investicija, ki se povrne. Nekateri sicer radi govorijo o svetu, kjer se ne vojskujemo, ampak sodelujemo. A ne zavedajo se, da brez usposobljenih in močnih vojsk takšen svet žal ni možen.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike