Britanski raziskovalci so v raziskavi opazili trend naraščanja podpore konservativni stranki med najmlajšimi volivci. Dejstvo je, da mladi večinsko podpirajo levo-liberalne stranke, a ta trend se očitno spreminja.

To je le ena izmed mnogih raziskav, ki dokazujejo tudi večji politični anganžma generacije Z v primerjavi z milenijsko generacijo in večjo polarizacijo med najmlajšimi volivci. 

Značilnost mladih je, da se upirajo pravilom in redu, ki ga postavljajo starši, družba in država. Zato ni presenečenje, da v tem hrepenenju po večji svobodi podpirajo liberalnejše politike, podpiranje takih strank pa s starostjo opuščajo. Že od leta 2005 (graf 1) v Združenem kraljestvu opažajo, da mladi čedalje bolj podpirajo levo-liberalne stranke (Laburisti, Zeleni, Liberalni demokrati), starejši volivci pa so bolj naklonjeni konservativnejšim političnim pristopom (Konservativci). Morda pa se bo navsezadnje ta trend obrnil?

Graf 1: Razporeditev volivcev laburistične stranke med leti 1964 in 2019 pri volivcih pod 25 in nad 65 let. Vir: https://unherd.com/2020/07/are-the-jordan-peterson-generation-of-zoomers-turning-right/ (British Election Studies of 1964, 1966, 1970, 1987, 2001, 2009, 2014, 2016, 2019)

Generacija Z spreminja trende

Anketirani Britanci so morali svoje politično prepričanje uvrstiti na sedemstopenjski lestvici med “zelo levo” in “zelo desno” politično pripadnostjo. Večina anketirancev (med 30 in 40 %) je svojo politično pripadnost ocenilo kot sredinsko, pri tem ni opaziti, da bi določena starost izstopala.

Podrobnejši pogled v rezultate (graf 2) najmlajših anketirancev (do 20 let) nam pokaže, da se v primerjavi s svojimi starejšimi vrstniki najmlajši volivci bolj odločajo za konservativne stranke. Pri 18-letnikih je podpora desnim politikam skoraj 40 %, med tistimi, ki so stari 25 in 26 let je podpora desnim političnim strankam le 29 oz. 27 %.

Identifikacija mladih volivcev v političnem spektru v različnih starostih. Vir: https://unherd.com/2020/07/are-the-jordan-peterson-generation-of-zoomers-turning-right/ (YouGov Profiles, accessed June 21, 2020)

Zanimivo je opažanje primerjave med britanskimi volitvami 2015 in 2019 (graf 3). Tipični 23-letnik je v letu 2019 v 80 % volil levo politično opcijo, v letu 2015 pa je isti volivec (takrat 19-letnik) volil leve stranke (Laburisti, Zeleni, Liberalni demokrati, regionalne stranke) v 68 %. V letu 2019 so najmlajši volivci (18 let) manj naklonjeni levim strankam (67 %), kot njihovi starejši vrstniki.

Primerjava razporeditve podpore levo-liberalnim strankam na volitvah 2015 in 2019. Vir: https://unherd.com/2020/07/are-the-jordan-peterson-generation-of-zoomers-turning-right/ (British Election Study Internet Panel, wave 19. Predicted probabilities with controls for gender and education level)

Spremenjene politične razmere, politična korektnost in univerzitetno izobraževanje

Zagotovo je na britanski politični prostor močno vplival izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Ta je mlade iz strahu pred negotovo prihodnostjo obrnil v še občutnejše nasprotovanje vladajoči konservativni politiki in podpori levo-liberalnim opcijam. Takrat 18-letni mladi pa so v tem času že pričeli z izobraževanjem na univerzah, akademski kolektivi univerz zahodnih držav pa so nedvoumno bolj progresivno usmerjeni od povprečnih državljanov, kar se zagotovo projicira tudi preko njihovih študentov.

Statistični podatki govorijo o tem, da so pripadniki generacije Z čedalje bolj usmerjeni v uporništvo proti mainstram progresivnim političnim ideologijam. Razlog za to ne more biti le v tem, da še niso začeli z univerzitetnim izobraževanjem, ampak gre za širši družbeni trend. Sploh moški predstavniki generacije močno nasprotujejo politični korektnosti v družbi, sploh na družabnih omrežjih, kjer ta generacija pridobi večino informacij (59 %). Družabna omrežja so tudi platforme, kjer v zadnjih letih močno narašča vplivnost konservativnih komentatorjev in analitikov.

Najbolj polarizirana generacija in prebujanje participacije

Neka druga ameriška raziskava potrjuje, da so mladi volivci najbolj polarizirana generacija. Imajo veliko bolj izrazita stališča kot milenijska generacija mladih nad 24 let, ki so politično bolj apatični, v stališčih pa manj radikalni. Kopja se ne lomijo več na ekonomskih politikah, ampak se lotevajo globljih vrednostno-kulturnih vprašanj splava, migracij, LGBT pravic, rasizma, enakosti spolov, podnebne pravičnosti, svobode govora ipd.

Zanimiv je tudi pojav (graf 5) največjega razkoraka med mladimi moškimi in ženskami. Ženske preferenčno volijo leve-liberalne stranke, moški pa konservativne. 30 % mladih moških (od 18 do 24 let) voli konservativne stranke, takih žensk je le 15 %. Če je razkorak med moškimi in ženskami pri mladih 15 odstotnih točk, pa znaša v naslednji starostni skupini (25 do 49 let) le 4 odstotne točke.

Razkorak med politično pripadnostjo moških in žensk je največji v starostni skupini mladi od 18 do 24 let. Vir: https://yougov.co.uk/topics/politics/articles-reports/2019/12/17/how-britain-voted-2019-general-election, pridobljeno 13. 7. 2020

Z naraščanjem polariziranosti mladih volivcev pa narašča tudi sama politična participacija. Če smo desetletja opazovali postopno zmanjševanje udeležbe mladih na volitvah, pa so evropske volitve 2019 pokazale, da se ta trend spreminja. Udeležba mladih do 25 let je bila kar za 14 odstotnih točk večja od udeležbe na volitvah leta 2014.

Kaj pa mladi v Sloveniji?

Tudi v Sloveniji podatki javnomnenjskih raziskav in analiz volitev potrjujejo večjo polarizacijo pri najmlajših volivcih. Pri volitvah leta 2018 so največji delež mladih volivcev med parlamentarnimi strankami imele Levica, NSi in SNS, najmanjši delež pa imata DeSUS in SAB.

Značilnost strank, ki jih mladi podpirajo v največji meri je ta, da imajo zelo jasna stališča pri vrednostno-kulturnih tematikah, kot so odnos do migracij, podnebne pravičnosti, alternativnih oblik partnerskih skupnosti ipd. V Sloveniji je participacija mladih na volitvah nizka, a prav najmlajši volivci dvigajo samo volilno udeležbo starostne skupine do 25 let.

Politična korektnost mlade odbija

Zavzemanje jasnih stališč in očitna identiteta strank je za demokracijo izjemnega pomena. Tudi mlade, ki v brezobličnem svetu iščejo korenine in smisel, take stranke in politični voditelji privlačijo. Mladi so uporniki in za njih je “sistem” prevladujoča progresivistična ideologija s katero se soočajo že od rojstva. Zato na družabnih omrežjih sledijo konservativnim komentatorjem, ki se pogosto ne menijo na politično korektnost.

Prav politična korektnost in nesposobnost politične satire preprečuje levo-liberalnim politikam, da bi bile pri najmlajših bolj uspešne kot so. Na družabnih omrežjih cvetijo t. i. meme portali, ki so komunikacijski kanal današnje mladine. Progresivna mainstream ideologija jemlje vsako stvar politično, zato prave politične satire ne more biti, z njo pa smešnih memov. V najboljšem primeru take komentarje ignorirajo v duhu kultura zavračanja (“cancel culture”) ali pa jih obtožijo neobčutljivosti, rasizma in homofobije, s tem pa odvzemajo sproščenost in dialog v političnem diskurzu.

Mladim očitno ta način ne odgovarja, zato podpirajo konservativnejše politike.

 

7 KOMENTARJI

  1. Ne le mladi, tudi tradicionalni volilci ne sledijo pomiku strank v skrajno levo.
    Sociolog Rončević pravi, da mu nekateri zmerni socialni demokrati zatrjujejo,
    da se ne prepoznajo več v sedanji radikalizirani SD.
    Bo zmerno krilo – à la župan Rojc – volitve abstiniralo? Se lahko pridružijo kateri
    od sredinskih strank – Dobri Državi, NSi, morda SMC? Jih je dovolj, da globoka
    država zanje ustanovi novo stranko?
    .
    Agencija MediaGauss, 19.07.2020:
    .
    SDS 30
    NSi 13
    SD 12
    Levica 8
    Desus 7
    SMC 5
    LMŠ 5
    SLS + Kangler + civilne iniciative 4
    DOM 2
    Dobra Država 2
    .
    Ostale stranke skupaj 12

  2. Dobro, konservativizem je OK. Zakaj ne bi bil kosnservativen?
    Drugo pa je, kar me je razsvetlilo: aplikacija ne zdravi pravi določena gospa ali gospodična. To spoznanje me je zadelo kot strela iz jasnega. Prav šokiran sem in ne vem, kako bo danes s spanjem. Nisem vedel, živel sem v temi nevednosti. Ignorant, kako, da nisem sam pomislil na to? Globoka misel. A zdaj vsaj vem zakaj sem včasih malo prehlajen, gripozen, v križu me zaštiha, kolena škripljejo itd, kljub temu, da imam telefon nabutan z raznimi aplikacijami.

  3. zanimivo. vendar tudi konzervativna mladina ni več to kar je bila nekoč. pred casom sva z kolegom na pohorju nabasala na skupino katoliških deklet iz.poljske. malo smo.klepetali, spili in ko so borovničke zacele delovati…… sva jim komaj ušla iz “krempljev” 🤣🤣

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime