Mladi pri obredih na veliki petek? Raziskava kaže, da najbrž ne.

Uredništvo

(vir foto: www.dici.org)
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes je veliki petek, dan strogega posta in spomin na Jezusovo smrt na križu. To je edini dan v letu, ko ni svete maše, v cerkvah pa, ob molčečih orglah in zvonovih, potekajo obredi; ob uri Jezusove smrti na križu (15h) poteka križev pot, nato se bere Božja beseda in pasijon, verniki častijo križ in gredo k obhajilu.

Med njimi pa je, vsaj v Evropi, vse manj mladih. Tako kaže zanimiva raziskava, ki jo je pred sinodo, ki bo oktobra potekala v Rimu, izvedel  Center Benedikta XVI. za religijo, ki se ukvarja z vprašanjem mladih in vere. Ta je v 22 evropskih državah ugotavljala versko pripadnost mladih, njihovo obiskovanje obredov, ter drugo prakticiranje vere.

Izsledki raziskave (v celoti na tej povezavi) ne presenečajo: veliko mladih Evropejcev (16-29 let) se ne opredeljuje kot vernikov, še precej manj pa se jih redno udeležuje verskih obredov.

"Nevernost" najvišja na Češkem, najnižja na Poljskem in v Izraelu


Mladim, starim od 16 do 29 let, so postavili vprašanje ali so pripadniki katere vere. Na to vprašanje je negativno odgovorilo kar 91 % Čehov, 80 % Estoncev in 75 % Švedov. Na drugi strani lestvice so se z najmanjšim odstotkom znašle Litva s 25 %, Poljska s 17 % in Izrael s samo 1 % nevernih mladih.

Graf: mladi, ki se ne opredeljujejo za nobeno vero


Slovenija se je znašla na spodnjem delu lestvice. Pri nas se 38 % mladih opredeljuje kot neverujočih in ne-pripadnikov nobeni verski skupnosti. Skupno se v kar 12 od 22 držav več kot polovica mladih opredeljuje za nevernike.

[caption id="attachment_158116" align="alignright" width="412"] Graf: pripadniki različnih ver med verujočimi mladimi (klik za povečavo[/caption]

Med mladimi, ki pa se opredeljujejo za katero vero, je največ kristjanov. Nekrščanskih vernikov je  okrog 10 % v Avstriji, Švici, Nemčiji, Franciji, Belgiji, Združenem Kraljestvu in na Nizozemskem. Prav tako je v teh državah večje število pripadnikov muslimanske veroizpovedi (v FRA, in BEL okrog 10 odstotkov). Izjema je tudi Izrael, kjer je 98 % mladih judovske veroizpovedi.

Največ protestantov med mladimi je na Finskem, Norveškem, Danskem, v Nemčiji, Švici in na Švedskem.

V Sloveniji se 55 % mladih opredeljuje za katoličane, 2 % za protestante, 1 % za pravoslavne in 3 % za muslimane.

Obiskovanje obredov in molitev med mladimi nista popularna


Raziskava je ugotavljala tudi, koliko mladih obiskuje verske obrede (praznični so pri tem izvzeti). Le Poljska, Irska, Portugalska in Izrael so med mladimi zabeležile več kot 10 % tedenski obisk obredov. Na Poljskem je mladih, ki redno tedensko obiskujejo obrede, kar 39 %. Na repu lestvice so se znašle Češka in Madžarska s 3% ter Estonija le z 2% mladih, ki tedensko obiskujejo obrede.

V Sloveniji je takih mladih 7 %, kar je povsem primerljivo z ostalimi državami, ki so sodelovale v raziskavi.

[caption id="attachment_157092" align="aligncenter" width="660"] Graf: Obisk obredov med mladimi[/caption]

Če pa mladi že ne obiskujejo verskih obredov, pa vsaj več molijo. Vsaj taki so izsledki raziskave. Mladih, ki molijo enkrat tedensko ali večkrat, je ponovno največ na Poljskem. Tam je takih kar polovica.

Poljska in Izrael sta tudi edini državi, kjer je več takih mladih, ki molijo tedensko od tistih, ki sploh ne molijo nikoli. Na repu lestvice se je ponovno znašla Češka, kjer kar 80 % mladih ne moli nikoli.

V Sloveniji 18 % mladih moli tedensko, 48 % pa jih ne moli nikoli.

[caption id="attachment_157094" align="alignnone" width="691"] Graf: Pogostost molitve med mladimi[/caption]

V drugem članku na temo mladih in Cerkve, ki ga bomo na Domovini objavili v naslednjih dneh, se bomo poglobili v ugotovitve o verskih navadah katoličanov, predvsem slovenskih. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike