Mladi o slovenski osamosvojitvi: ključna osamosvojitelja sta Kučan in Drnovšek (2. del)

POSLUŠAJ ČLANEK
V prvem iz serije člankov o  pogledih mladih na obdobje slovenskega osamosvajanja smo včeraj osvetlili, kakšen zgodovinski pomen današnja mladina pripisuje tistem času in kaj jim življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji pomeni.

Danes pa predstavljamo njihovo dojemanje ključnih osebnosti osamosvojitvenega procesa. Odgovori dvesto enega anketiranca iz osmih različnih skupin mladih so večinoma enotni - ključni osamosvojitelj je Milan Kučan, takoj za njim pa Janez Drnovšek. 

Zanimalo nas je še, kateri politični skupini pripisujejo največ zaslug za izvedbo osamosvojitve in ali vedo, kdo je bil predsednik osamosvojitvene vlade.

V vzorec 201 mladih smo skušali zajeti kar se da raznovrstno populacijo, zato smo v našo raziskavo vključili naslednje skupine: dijake državne gimnazije v Ljubljani (oznaka: drž. gim. LJ), državne gimnazije na Primorskem (drž. gim. PR), zasebne katoliško gimnazije (zas. gim.), študente FDV , Filozofske fakultete (FF), Fakultete za matematiko in fiziko (Ma-FI), mladinske katoliške skupine (kat. ml.) in mlade, ki so ob dnevu mladosti obiskali Kumrovec.

V vsaki skupini smo opravili med 25 in 30 anket, razen med obiskovalci Kumrovca, kjer je številka nekoliko nižja. Sodelujoče po skupinah smo izbrali naključno. njihova starost je med 15 in 25 let.

Iz zgornjega izhaja, da vzorec za splošno populacijo mladih v Sloveniji in za pripadnike izbranih skupin ni reprezentativen.

Koga mladina prišteva med ključne osamosvojitelje


V tretjem vprašanju naše ankete smo mladim ponudili enajst imen vseh političnih opcij iz obdobja osamosvajanja ter jih prosili, da s številkami 1, 2 in 3 označijo tri ključne osebnosti osamosvojitve Slovenije. Pri tem seveda velja športna logika, kjer je najpomembnejši pod številko 1 naslednji pod 2 in tretji pod 3.

Na način, da se je dalo razbrati njihovo voljo, je vprašanje rešilo 187 vprašanih.

Največ, dve tretjini vseh je med tri ključne osamosvojitelje uvrstilo takratnega predsednika predsedstva RS Milana Kučana, 39 % vseh ga je celo postavilo za najpomembnejšo osebnost osamosvojitve.

Na drugem mestu se je znašel v tistem obdobju član predsedstva SFRJ Janez Drnovšek, ki ga je med tri uvrstilo 53 % vprašanih, kot najpomembnejšega osamosvojitelja pa ga vidi 17 % vprašanih.

Tretji med osamosvojitelji se je znašel Janez Janša, ki ga je med trojico uvrstilo 46 % vprašanih, na prvo mesto pa postavilo 16 % anketirancev.

Lojzeta Peterleta med tremi ključnimi osebnostmi osamosvojitve vidi 42 % vprašanih, Jožeta Pučnika pa zgolj 28 %. Podrobneje so odgovori predstavljeni v spodnjem grafu.

(klik za povečavo)
(klik za povečavo)

Rezultati po skupinah: Kučan pomemben znotraj vseh, razlike pri ostalih


Zanimivo je, da so Milanu Kučanu največ prvih mest namenili znotraj vseh skupin, razen študentov Filozofske fakultete, ki so glas več oddali Janezu Drnovšku.

Nekoliko drugače je, če gledamo uvrstitve med tri najpomembnejše osamosvojitelje. Tu Kučan zmaga v šestih skupinah, v skupini zasebne katoliške gimnazije je največ glasov dobil Lojze Peterle, v mladinski katoliški skupini pa Janez Janša, Kučan in Peterle pa sta dobila enako število glasov na drugem mestu.

Jože Pučnik se je med tri najpomembnejše osamosvojitelje uvrstil samo po oceni študentov Filozofske fakultete in sicer na drugo mesto z enakim številom glasov kot Janez Drnovšek. V drugih skupinah se je izkazalo, da Pučnika izredno slabo poznajo, kar izkazuje tudi četrti od spodnjih grafov.

Spodnji grafi prikazujejo, kako so za štiri izbrane osebnosti glasovale posamezne skupine. Modra barva je odstotek prvih mest, rdeča drugih, zelena tretjih, vijolična pa pomeni, kakšen odstotek članov skupine posameznika ni uvrstil med tri najpomembnejše osamosvojitelje. Za ogled kliknite na grafe.

[caption id="attachment_47960" align="aligncenter" width="606"](klik za povečavo) (klik za povečavo)[/caption]

Iz grafov je še enkrat razvidna dominacija Milana Kučana, čeprav v okviru katoliške mladinske skupine in državne gimnazije s Primorske visoko vrednotijo tudi Janšev osamosvojitveni prispevek, dijaki zasebne gimnazije in Fakultete za matematiko in fiziko pa niso spregledali vloge Lojzeta Peterleta.

Visoki odstotki vijoličnih glasov pri Jožetu Pučniku pričajo, da je njegov doprinos k osamosvojitvi med slovensko mladino izredno slabo poznan, še največ zaslug so mu pripisali študenti Filozofske fakultete.

Kdo je sploh vodil slovensko vlado ob osamosvajanju?


Nato nas je zanimalo, ali mladi sploh vedo, kdo je vodil slovensko osamosvojitveno vlado.

Izkazalo se je, da je tovrstno zgodovinsko znanje šibka točka praktično vseh, razen dveh skupin.

Skoraj polovica vprašanih je namreč prepričanih, da je bil na dan osamosvojitve predsednik vlade Milan Kučan, dobra tretjina je to funkcijo pravilno pripisala Lojzetu Peterletu, 11 % jih meni, da je bil slovenski premier Janez Drnovšek, obkroženi pa so bili še Jože Pučnik, France Bučar in Janez Janša.

[caption id="attachment_47973" align="aligncenter" width="600"](klik za povečavo) (klik za povečavo)[/caption]

V poznavanju slovenske zgodovine so se še najbolje izkazali dijaki državne gimnazije iz Ljubljane, saj jih je Peterleta obkrožilo 68 %, pravilno pa je izbralo tudi dve tretjini vprašanih obiskovalcev Kumrovca. Vsi ostali so največkrat izbrali Milana Kučana, ki je bil takrat predsednik predsedstva Republike Slovenije.

Napačno politično funkcijo je Kučanu denimo pripisalo 77 % vprašanih dijakov državne gimnazije s Primorske ter 58 % študentov Fakultete za matematiko in fiziko.

Osamosvajal je Demos


[caption id="attachment_47965" align="alignright" width="300"](klik za povečavo) (klik za povečavo)[/caption]

Vprašani mladinci so ščepec več trezne zgodovinske ocene pokazali pri vprašanju, katera politična skupina je najbolj zaslužna za izvedbo osamosvojitve.

Več kot polovica je namreč največ zaslug pripisala Demosu, 15 % liberalno demokratski stranki, prav toliko jih meni, da so vsi enako zaslužni, 11 % da nobeden, 8 % pa je zasluge pripisalo prenovljenim komunistom.



V jutrišnjem, tretjem članku na temo odnosa mladih do slovenske osamosvojitve bomo pogledali, katere zgodovinske prelomnice mladi ocenjujejo kot najpomembnejše za slovenski narod ter v katerem zgodovinskem obdobju se je Slovencem po njihovem prepričanju godilo najbolje.



Koga mladina prišteva med ključne osamosvojitelje


V tretjem vprašanju naše ankete smo mladim ponudili enajst imen vseh političnih opcij iz obdobja osamosvajanja ter jih prosili, da s številkami 1, 2 in 3 označijo tri ključne osebnosti osamosvojitve Slovenije. Pri tem seveda velja športna logika, kjer je najpomembnejši pod številko 1 naslednji pod 2 in tretji pod 3.

Na način, da se je dalo razbrati njihovo voljo, je vprašanje rešilo 187 vprašanih.

Največ, dve tretjini vseh je med tri ključne osamosvojitelje uvrstilo takratnega predsednika predsedstva RS Milana Kučana, 39 % vseh ga je celo postavilo za najpomembnejšo osebnost osamosvojitve.

Na drugem mestu se je znašel v tistem obdobju član predsedstva SFRJ Janez Drnovšek, ki ga je med tri uvrstilo 53 % vprašanih, kot najpomembnejšega osamosvojitelja pa ga vidi 17 % vprašanih.

Tretji med osamosvojitelji se je znašel Janez Janša, ki ga je med trojico uvrstilo 46 % vprašanih, na prvo mesto pa postavilo 16 % anketirancev.

Lojzeta Peterleta med tremi ključnimi osebnostmi osamosvojitve vidi 42 % vprašanih, Jožeta Pučnika pa zgolj 28 %. Podrobneje so odgovori predstavljeni v spodnjem grafu.

[caption id="attachment_47929" align="aligncenter" width="604"]
(klik za povečavo) (klik za povečavo)[/caption]

Rezultati po skupinah: Kučan pomemben znotraj vseh, razlike pri ostalih


Zanimivo je, da so Milanu Kučanu največ prvih mest namenili znotraj vseh skupin, razen študentov Filozofske fakultete, ki so glas več oddali Janezu Drnovšku.

Nekoliko drugače je, če gledamo uvrstitve med tri najpomembnejše osamosvojitelje. Tu Kučan zmaga v šestih skupinah, v skupini zasebne katoliške gimnazije je največ glasov dobil Lojze Peterle, v mladinski katoliški skupini pa Janez Janša, Kučan in Peterle pa sta dobila enako število glasov na drugem mestu.

Jože Pučnik se je med tri najpomembnejše osamosvojitelje uvrstil samo po oceni študentov Filozofske fakultete in sicer na drugo mesto z enakim številom glasov kot Janez Drnovšek. V drugih skupinah se je izkazalo, da Pučnika izredno slabo poznajo, kar izkazuje tudi četrti od spodnjih grafov.

Spodnji grafi prikazujejo, kako so za štiri izbrane osebnosti glasovale posamezne skupine. Modra barva je odstotek prvih mest, rdeča drugih, zelena tretjih, vijolična pa pomeni, kakšen odstotek članov skupine posameznika ni uvrstil med tri najpomembnejše osamosvojitelje. Za ogled kliknite na grafe.

[caption id="attachment_47960" align="aligncenter" width="606"](klik za povečavo) (klik za povečavo)[/caption]

Iz grafov je še enkrat razvidna dominacija Milana Kučana, čeprav v okviru katoliške mladinske skupine in državne gimnazije s Primorske visoko vrednotijo tudi Janšev osamosvojitveni prispevek, dijaki zasebne gimnazije in Fakultete za matematiko in fiziko pa niso spregledali vloge Lojzeta Peterleta.

Visoki odstotki vijoličnih glasov pri Jožetu Pučniku pričajo, da je njegov doprinos k osamosvojitvi med slovensko mladino izredno slabo poznan, še največ zaslug so mu pripisali študenti Filozofske fakultete.

Kdo je sploh vodil slovensko vlado ob osamosvajanju?


Nato nas je zanimalo, ali mladi sploh vedo, kdo je vodil slovensko osamosvojitveno vlado.

Izkazalo se je, da je tovrstno zgodovinsko znanje šibka točka praktično vseh, razen dveh skupin.

Skoraj polovica vprašanih je namreč prepričanih, da je bil na dan osamosvojitve predsednik vlade Milan Kučan, dobra tretjina je to funkcijo pravilno pripisala Lojzetu Peterletu, 11 % jih meni, da je bil slovenski premier Janez Drnovšek, obkroženi pa so bili še Jože Pučnik, France Bučar in Janez Janša.

[caption id="attachment_47973" align="aligncenter" width="600"](klik za povečavo) (klik za povečavo)[/caption]

V poznavanju slovenske zgodovine so se še najbolje izkazali dijaki državne gimnazije iz Ljubljane, saj jih je Peterleta obkrožilo 68 %, pravilno pa je izbralo tudi dve tretjini vprašanih obiskovalcev Kumrovca. Vsi ostali so največkrat izbrali Milana Kučana, ki je bil takrat predsednik predsedstva Republike Slovenije.

Napačno politično funkcijo je Kučanu denimo pripisalo 77 % vprašanih dijakov državne gimnazije s Primorske ter 58 % študentov Fakultete za matematiko in fiziko.

Osamosvajal je Demos


[caption id="attachment_47965" align="alignright" width="300"](klik za povečavo) (klik za povečavo)[/caption]

Vprašani mladinci so ščepec več trezne zgodovinske ocene pokazali pri vprašanju, katera politična skupina je najbolj zaslužna za izvedbo osamosvojitve.

Več kot polovica je namreč največ zaslug pripisala Demosu, 15 % liberalno demokratski stranki, prav toliko jih meni, da so vsi enako zaslužni, 11 % da nobeden, 8 % pa je zasluge pripisalo prenovljenim komunistom.



V jutrišnjem, tretjem članku na temo odnosa mladih do slovenske osamosvojitve bomo pogledali, katere zgodovinske prelomnice mladi ocenjujejo kot najpomembnejše za slovenski narod ter v katerem zgodovinskem obdobju se je Slovencem po njihovem prepričanju godilo najbolje.


Zakaj podpirajo Domovino:

tino-mamic»Domovino rad prebiram, ker gre za kakovostne informacije. Zanimivi komentarji ob novicah so jasno označeni, kar je redkost v slovenskem medijskem prostoru.«       

Tino Mamić, predsednik Združenja novinarjev in publicistov


Prosimo vas, da podprete Domovino tudi vi.

Za podporo Domovini kliknite na spodnji gumb. Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico "Moja Domovina.je Slovenija".Domovina-majcka-predlog-igor-1

Podprite Domovino tukaj!


Hvala!
                                                  (akcija se zaključi 16. 6.)

KOMENTAR: Uredništvo
Od komunizma sta nas osamosvojila glavna komunista?!?
Če je italijanski socialistični politik Piero Fassino v svoji knjigi spominov omenjal, kako sta ga Kučan in Ribičič na prvi dan vojne za Slovenijo rotila, naj prek socialistične internacionale na vsak način preprečijo podelitev mednarodnega priznanja slovenski desnici, so sami svoje delo na domači sceni opravili več kot učinkovito. Petindvajset let kasneje je vsaj ironično, če ne žalostno ali tragično, da imajo mladi o tem ključnem obdobju za slovenski narod tako pomanjkljivo, izkrivljeno sliko. Za to seveda niso krivi sami. V šoli jih o osamosvojitvenem obdobju praktično ne učijo, saj je po učnih načrtih potisnjeno na konec leta, ko profesorje zgodovine ponavadi povozi čas in snov ostane neobdelana. Če pa že, pa z njo opravijo na hitro in s poudarki, ki se zdijo njim vrednotno pomembni. Površinsko mnenje si tako mladi ustvarijo na podlagi pavšalnih, iz konteksta iztrganih medijskih podob, pri čemer je bolj kot zgodovinska dejstva pomembno, katere obraze se jim v povezavi z osamosvojitvijo največ prikazuje. In Kučanov znameniti izrek "danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan" ob dvigajoči se zastavi in postrojeni častni četi je zagotovo idealen, da se trdno in trajno vtisne v male sive celice. V naši osamosvojitveni anketi je zagotovo moč najti odsev teh dejstev.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30