Mladi o slovenski osamosvojitvi: ključna osamosvojitelja sta Kučan in Drnovšek (2. del)
POSLUŠAJ ČLANEK
V prvem iz serije člankov o pogledih mladih na obdobje slovenskega osamosvajanja smo včeraj osvetlili, kakšen zgodovinski pomen današnja mladina pripisuje tistem času in kaj jim življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji pomeni.
Danes pa predstavljamo njihovo dojemanje ključnih osebnosti osamosvojitvenega procesa. Odgovori dvesto enega anketiranca iz osmih različnih skupin mladih so večinoma enotni - ključni osamosvojitelj je Milan Kučan, takoj za njim pa Janez Drnovšek.
Zanimalo nas je še, kateri politični skupini pripisujejo največ zaslug za izvedbo osamosvojitve in ali vedo, kdo je bil predsednik osamosvojitvene vlade.
V tretjem vprašanju naše ankete smo mladim ponudili enajst imen vseh političnih opcij iz obdobja osamosvajanja ter jih prosili, da s številkami 1, 2 in 3 označijo tri ključne osebnosti osamosvojitve Slovenije. Pri tem seveda velja športna logika, kjer je najpomembnejši pod številko 1 naslednji pod 2 in tretji pod 3.
Na način, da se je dalo razbrati njihovo voljo, je vprašanje rešilo 187 vprašanih.
Največ, dve tretjini vseh je med tri ključne osamosvojitelje uvrstilo takratnega predsednika predsedstva RS Milana Kučana, 39 % vseh ga je celo postavilo za najpomembnejšo osebnost osamosvojitve.
Na drugem mestu se je znašel v tistem obdobju član predsedstva SFRJ Janez Drnovšek, ki ga je med tri uvrstilo 53 % vprašanih, kot najpomembnejšega osamosvojitelja pa ga vidi 17 % vprašanih.
Tretji med osamosvojitelji se je znašel Janez Janša, ki ga je med trojico uvrstilo 46 % vprašanih, na prvo mesto pa postavilo 16 % anketirancev.
Lojzeta Peterleta med tremi ključnimi osebnostmi osamosvojitve vidi 42 % vprašanih, Jožeta Pučnika pa zgolj 28 %. Podrobneje so odgovori predstavljeni v spodnjem grafu.
Zanimivo je, da so Milanu Kučanu največ prvih mest namenili znotraj vseh skupin, razen študentov Filozofske fakultete, ki so glas več oddali Janezu Drnovšku.
Nekoliko drugače je, če gledamo uvrstitve med tri najpomembnejše osamosvojitelje. Tu Kučan zmaga v šestih skupinah, v skupini zasebne katoliške gimnazije je največ glasov dobil Lojze Peterle, v mladinski katoliški skupini pa Janez Janša, Kučan in Peterle pa sta dobila enako število glasov na drugem mestu.
Jože Pučnik se je med tri najpomembnejše osamosvojitelje uvrstil samo po oceni študentov Filozofske fakultete in sicer na drugo mesto z enakim številom glasov kot Janez Drnovšek. V drugih skupinah se je izkazalo, da Pučnika izredno slabo poznajo, kar izkazuje tudi četrti od spodnjih grafov.
Spodnji grafi prikazujejo, kako so za štiri izbrane osebnosti glasovale posamezne skupine. Modra barva je odstotek prvih mest, rdeča drugih, zelena tretjih, vijolična pa pomeni, kakšen odstotek članov skupine posameznika ni uvrstil med tri najpomembnejše osamosvojitelje. Za ogled kliknite na grafe.
[caption id="attachment_47960" align="aligncenter" width="606"] (klik za povečavo)[/caption]
Iz grafov je še enkrat razvidna dominacija Milana Kučana, čeprav v okviru katoliške mladinske skupine in državne gimnazije s Primorske visoko vrednotijo tudi Janšev osamosvojitveni prispevek, dijaki zasebne gimnazije in Fakultete za matematiko in fiziko pa niso spregledali vloge Lojzeta Peterleta.
Visoki odstotki vijoličnih glasov pri Jožetu Pučniku pričajo, da je njegov doprinos k osamosvojitvi med slovensko mladino izredno slabo poznan, še največ zaslug so mu pripisali študenti Filozofske fakultete.
Nato nas je zanimalo, ali mladi sploh vedo, kdo je vodil slovensko osamosvojitveno vlado.
Izkazalo se je, da je tovrstno zgodovinsko znanje šibka točka praktično vseh, razen dveh skupin.
Skoraj polovica vprašanih je namreč prepričanih, da je bil na dan osamosvojitve predsednik vlade Milan Kučan, dobra tretjina je to funkcijo pravilno pripisala Lojzetu Peterletu, 11 % jih meni, da je bil slovenski premier Janez Drnovšek, obkroženi pa so bili še Jože Pučnik, France Bučar in Janez Janša.
[caption id="attachment_47973" align="aligncenter" width="600"] (klik za povečavo)[/caption]
V poznavanju slovenske zgodovine so se še najbolje izkazali dijaki državne gimnazije iz Ljubljane, saj jih je Peterleta obkrožilo 68 %, pravilno pa je izbralo tudi dve tretjini vprašanih obiskovalcev Kumrovca. Vsi ostali so največkrat izbrali Milana Kučana, ki je bil takrat predsednik predsedstva Republike Slovenije.
Napačno politično funkcijo je Kučanu denimo pripisalo 77 % vprašanih dijakov državne gimnazije s Primorske ter 58 % študentov Fakultete za matematiko in fiziko.
[caption id="attachment_47965" align="alignright" width="300"] (klik za povečavo)[/caption]
Vprašani mladinci so ščepec več trezne zgodovinske ocene pokazali pri vprašanju, katera politična skupina je najbolj zaslužna za izvedbo osamosvojitve.
Več kot polovica je namreč največ zaslug pripisala Demosu, 15 % liberalno demokratski stranki, prav toliko jih meni, da so vsi enako zaslužni, 11 % da nobeden, 8 % pa je zasluge pripisalo prenovljenim komunistom.
V tretjem vprašanju naše ankete smo mladim ponudili enajst imen vseh političnih opcij iz obdobja osamosvajanja ter jih prosili, da s številkami 1, 2 in 3 označijo tri ključne osebnosti osamosvojitve Slovenije. Pri tem seveda velja športna logika, kjer je najpomembnejši pod številko 1 naslednji pod 2 in tretji pod 3.
Na način, da se je dalo razbrati njihovo voljo, je vprašanje rešilo 187 vprašanih.
Največ, dve tretjini vseh je med tri ključne osamosvojitelje uvrstilo takratnega predsednika predsedstva RS Milana Kučana, 39 % vseh ga je celo postavilo za najpomembnejšo osebnost osamosvojitve.
Na drugem mestu se je znašel v tistem obdobju član predsedstva SFRJ Janez Drnovšek, ki ga je med tri uvrstilo 53 % vprašanih, kot najpomembnejšega osamosvojitelja pa ga vidi 17 % vprašanih.
Tretji med osamosvojitelji se je znašel Janez Janša, ki ga je med trojico uvrstilo 46 % vprašanih, na prvo mesto pa postavilo 16 % anketirancev.
Lojzeta Peterleta med tremi ključnimi osebnostmi osamosvojitve vidi 42 % vprašanih, Jožeta Pučnika pa zgolj 28 %. Podrobneje so odgovori predstavljeni v spodnjem grafu.
[caption id="attachment_47929" align="aligncenter" width="604"] (klik za povečavo)[/caption]
Zanimivo je, da so Milanu Kučanu največ prvih mest namenili znotraj vseh skupin, razen študentov Filozofske fakultete, ki so glas več oddali Janezu Drnovšku.
Nekoliko drugače je, če gledamo uvrstitve med tri najpomembnejše osamosvojitelje. Tu Kučan zmaga v šestih skupinah, v skupini zasebne katoliške gimnazije je največ glasov dobil Lojze Peterle, v mladinski katoliški skupini pa Janez Janša, Kučan in Peterle pa sta dobila enako število glasov na drugem mestu.
Jože Pučnik se je med tri najpomembnejše osamosvojitelje uvrstil samo po oceni študentov Filozofske fakultete in sicer na drugo mesto z enakim številom glasov kot Janez Drnovšek. V drugih skupinah se je izkazalo, da Pučnika izredno slabo poznajo, kar izkazuje tudi četrti od spodnjih grafov.
Spodnji grafi prikazujejo, kako so za štiri izbrane osebnosti glasovale posamezne skupine. Modra barva je odstotek prvih mest, rdeča drugih, zelena tretjih, vijolična pa pomeni, kakšen odstotek članov skupine posameznika ni uvrstil med tri najpomembnejše osamosvojitelje. Za ogled kliknite na grafe.
[caption id="attachment_47960" align="aligncenter" width="606"] (klik za povečavo)[/caption]
Iz grafov je še enkrat razvidna dominacija Milana Kučana, čeprav v okviru katoliške mladinske skupine in državne gimnazije s Primorske visoko vrednotijo tudi Janšev osamosvojitveni prispevek, dijaki zasebne gimnazije in Fakultete za matematiko in fiziko pa niso spregledali vloge Lojzeta Peterleta.
Visoki odstotki vijoličnih glasov pri Jožetu Pučniku pričajo, da je njegov doprinos k osamosvojitvi med slovensko mladino izredno slabo poznan, še največ zaslug so mu pripisali študenti Filozofske fakultete.
Nato nas je zanimalo, ali mladi sploh vedo, kdo je vodil slovensko osamosvojitveno vlado.
Izkazalo se je, da je tovrstno zgodovinsko znanje šibka točka praktično vseh, razen dveh skupin.
Skoraj polovica vprašanih je namreč prepričanih, da je bil na dan osamosvojitve predsednik vlade Milan Kučan, dobra tretjina je to funkcijo pravilno pripisala Lojzetu Peterletu, 11 % jih meni, da je bil slovenski premier Janez Drnovšek, obkroženi pa so bili še Jože Pučnik, France Bučar in Janez Janša.
[caption id="attachment_47973" align="aligncenter" width="600"] (klik za povečavo)[/caption]
V poznavanju slovenske zgodovine so se še najbolje izkazali dijaki državne gimnazije iz Ljubljane, saj jih je Peterleta obkrožilo 68 %, pravilno pa je izbralo tudi dve tretjini vprašanih obiskovalcev Kumrovca. Vsi ostali so največkrat izbrali Milana Kučana, ki je bil takrat predsednik predsedstva Republike Slovenije.
Napačno politično funkcijo je Kučanu denimo pripisalo 77 % vprašanih dijakov državne gimnazije s Primorske ter 58 % študentov Fakultete za matematiko in fiziko.
[caption id="attachment_47965" align="alignright" width="300"] (klik za povečavo)[/caption]
Vprašani mladinci so ščepec več trezne zgodovinske ocene pokazali pri vprašanju, katera politična skupina je najbolj zaslužna za izvedbo osamosvojitve.
Več kot polovica je namreč največ zaslug pripisala Demosu, 15 % liberalno demokratski stranki, prav toliko jih meni, da so vsi enako zaslužni, 11 % da nobeden, 8 % pa je zasluge pripisalo prenovljenim komunistom.
Danes pa predstavljamo njihovo dojemanje ključnih osebnosti osamosvojitvenega procesa. Odgovori dvesto enega anketiranca iz osmih različnih skupin mladih so večinoma enotni - ključni osamosvojitelj je Milan Kučan, takoj za njim pa Janez Drnovšek.
Zanimalo nas je še, kateri politični skupini pripisujejo največ zaslug za izvedbo osamosvojitve in ali vedo, kdo je bil predsednik osamosvojitvene vlade.
V vzorec 201 mladih smo skušali zajeti kar se da raznovrstno populacijo, zato smo v našo raziskavo vključili naslednje skupine: dijake državne gimnazije v Ljubljani (oznaka: drž. gim. LJ), državne gimnazije na Primorskem (drž. gim. PR), zasebne katoliško gimnazije (zas. gim.), študente FDV , Filozofske fakultete (FF), Fakultete za matematiko in fiziko (Ma-FI), mladinske katoliške skupine (kat. ml.) in mlade, ki so ob dnevu mladosti obiskali Kumrovec.
V vsaki skupini smo opravili med 25 in 30 anket, razen med obiskovalci Kumrovca, kjer je številka nekoliko nižja. Sodelujoče po skupinah smo izbrali naključno. njihova starost je med 15 in 25 let.
Iz zgornjega izhaja, da vzorec za splošno populacijo mladih v Sloveniji in za pripadnike izbranih skupin ni reprezentativen.
V vsaki skupini smo opravili med 25 in 30 anket, razen med obiskovalci Kumrovca, kjer je številka nekoliko nižja. Sodelujoče po skupinah smo izbrali naključno. njihova starost je med 15 in 25 let.
Iz zgornjega izhaja, da vzorec za splošno populacijo mladih v Sloveniji in za pripadnike izbranih skupin ni reprezentativen.
Koga mladina prišteva med ključne osamosvojitelje
V tretjem vprašanju naše ankete smo mladim ponudili enajst imen vseh političnih opcij iz obdobja osamosvajanja ter jih prosili, da s številkami 1, 2 in 3 označijo tri ključne osebnosti osamosvojitve Slovenije. Pri tem seveda velja športna logika, kjer je najpomembnejši pod številko 1 naslednji pod 2 in tretji pod 3.
Na način, da se je dalo razbrati njihovo voljo, je vprašanje rešilo 187 vprašanih.
Največ, dve tretjini vseh je med tri ključne osamosvojitelje uvrstilo takratnega predsednika predsedstva RS Milana Kučana, 39 % vseh ga je celo postavilo za najpomembnejšo osebnost osamosvojitve.
Na drugem mestu se je znašel v tistem obdobju član predsedstva SFRJ Janez Drnovšek, ki ga je med tri uvrstilo 53 % vprašanih, kot najpomembnejšega osamosvojitelja pa ga vidi 17 % vprašanih.
Tretji med osamosvojitelji se je znašel Janez Janša, ki ga je med trojico uvrstilo 46 % vprašanih, na prvo mesto pa postavilo 16 % anketirancev.
Lojzeta Peterleta med tremi ključnimi osebnostmi osamosvojitve vidi 42 % vprašanih, Jožeta Pučnika pa zgolj 28 %. Podrobneje so odgovori predstavljeni v spodnjem grafu.
Rezultati po skupinah: Kučan pomemben znotraj vseh, razlike pri ostalih
Zanimivo je, da so Milanu Kučanu največ prvih mest namenili znotraj vseh skupin, razen študentov Filozofske fakultete, ki so glas več oddali Janezu Drnovšku.
Nekoliko drugače je, če gledamo uvrstitve med tri najpomembnejše osamosvojitelje. Tu Kučan zmaga v šestih skupinah, v skupini zasebne katoliške gimnazije je največ glasov dobil Lojze Peterle, v mladinski katoliški skupini pa Janez Janša, Kučan in Peterle pa sta dobila enako število glasov na drugem mestu.
Jože Pučnik se je med tri najpomembnejše osamosvojitelje uvrstil samo po oceni študentov Filozofske fakultete in sicer na drugo mesto z enakim številom glasov kot Janez Drnovšek. V drugih skupinah se je izkazalo, da Pučnika izredno slabo poznajo, kar izkazuje tudi četrti od spodnjih grafov.
Spodnji grafi prikazujejo, kako so za štiri izbrane osebnosti glasovale posamezne skupine. Modra barva je odstotek prvih mest, rdeča drugih, zelena tretjih, vijolična pa pomeni, kakšen odstotek članov skupine posameznika ni uvrstil med tri najpomembnejše osamosvojitelje. Za ogled kliknite na grafe.
[caption id="attachment_47960" align="aligncenter" width="606"] (klik za povečavo)[/caption]
Iz grafov je še enkrat razvidna dominacija Milana Kučana, čeprav v okviru katoliške mladinske skupine in državne gimnazije s Primorske visoko vrednotijo tudi Janšev osamosvojitveni prispevek, dijaki zasebne gimnazije in Fakultete za matematiko in fiziko pa niso spregledali vloge Lojzeta Peterleta.
Visoki odstotki vijoličnih glasov pri Jožetu Pučniku pričajo, da je njegov doprinos k osamosvojitvi med slovensko mladino izredno slabo poznan, še največ zaslug so mu pripisali študenti Filozofske fakultete.
Kdo je sploh vodil slovensko vlado ob osamosvajanju?
Nato nas je zanimalo, ali mladi sploh vedo, kdo je vodil slovensko osamosvojitveno vlado.
Izkazalo se je, da je tovrstno zgodovinsko znanje šibka točka praktično vseh, razen dveh skupin.
Skoraj polovica vprašanih je namreč prepričanih, da je bil na dan osamosvojitve predsednik vlade Milan Kučan, dobra tretjina je to funkcijo pravilno pripisala Lojzetu Peterletu, 11 % jih meni, da je bil slovenski premier Janez Drnovšek, obkroženi pa so bili še Jože Pučnik, France Bučar in Janez Janša.
[caption id="attachment_47973" align="aligncenter" width="600"] (klik za povečavo)[/caption]
V poznavanju slovenske zgodovine so se še najbolje izkazali dijaki državne gimnazije iz Ljubljane, saj jih je Peterleta obkrožilo 68 %, pravilno pa je izbralo tudi dve tretjini vprašanih obiskovalcev Kumrovca. Vsi ostali so največkrat izbrali Milana Kučana, ki je bil takrat predsednik predsedstva Republike Slovenije.
Napačno politično funkcijo je Kučanu denimo pripisalo 77 % vprašanih dijakov državne gimnazije s Primorske ter 58 % študentov Fakultete za matematiko in fiziko.
Osamosvajal je Demos
[caption id="attachment_47965" align="alignright" width="300"] (klik za povečavo)[/caption]
Vprašani mladinci so ščepec več trezne zgodovinske ocene pokazali pri vprašanju, katera politična skupina je najbolj zaslužna za izvedbo osamosvojitve.
Več kot polovica je namreč največ zaslug pripisala Demosu, 15 % liberalno demokratski stranki, prav toliko jih meni, da so vsi enako zaslužni, 11 % da nobeden, 8 % pa je zasluge pripisalo prenovljenim komunistom.
V jutrišnjem, tretjem članku na temo odnosa mladih do slovenske osamosvojitve bomo pogledali, katere zgodovinske prelomnice mladi ocenjujejo kot najpomembnejše za slovenski narod ter v katerem zgodovinskem obdobju se je Slovencem po njihovem prepričanju godilo najbolje.
Zakaj podpirajo Domovino:
»Domovino rad prebiram, ker gre za kakovostne informacije. Zanimivi komentarji ob novicah so jasno označeni, kar je redkost v slovenskem medijskem prostoru.«
Tino Mamić, predsednik Združenja novinarjev in publicistov
Prosimo vas, da podprete Domovino tudi vi.
Za podporo Domovini kliknite na spodnji gumb. Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico "Moja Domovina.je Slovenija".
V vzorec 201 mladih smo skušali zajeti kar se da raznovrstno populacijo, zato smo v našo raziskavo vključili naslednje skupine: dijake državne gimnazije v Ljubljani (oznaka: drž. gim. LJ), državne gimnazije na Primorskem (drž. gim. PR), zasebne katoliško gimnazije (zas. gim.), študente FDV , Filozofske fakultete (FF), Fakultete za matematiko in fiziko (Ma-FI), mladinske katoliške skupine (kat. ml.) in mlade, ki so ob dnevu mladosti obiskali Kumrovec.
V vsaki skupini smo opravili med 25 in 30 anket, razen med obiskovalci Kumrovca, kjer je številka nekoliko nižja. Sodelujoče po skupinah smo izbrali naključno. njihova starost je med 15 in 25 let.
Iz zgornjega izhaja, da vzorec za splošno populacijo mladih v Sloveniji in za pripadnike izbranih skupin ni reprezentativen.
»Domovino rad prebiram, ker gre za kakovostne informacije. Zanimivi komentarji ob novicah so jasno označeni, kar je redkost v slovenskem medijskem prostoru.«
Tino Mamić, predsednik Združenja novinarjev in publicistov
Prosimo vas, da podprete Domovino tudi vi.
Za podporo Domovini kliknite na spodnji gumb. Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico "Moja Domovina.je Slovenija".
V vzorec 201 mladih smo skušali zajeti kar se da raznovrstno populacijo, zato smo v našo raziskavo vključili naslednje skupine: dijake državne gimnazije v Ljubljani (oznaka: drž. gim. LJ), državne gimnazije na Primorskem (drž. gim. PR), zasebne katoliško gimnazije (zas. gim.), študente FDV , Filozofske fakultete (FF), Fakultete za matematiko in fiziko (Ma-FI), mladinske katoliške skupine (kat. ml.) in mlade, ki so ob dnevu mladosti obiskali Kumrovec.
V vsaki skupini smo opravili med 25 in 30 anket, razen med obiskovalci Kumrovca, kjer je številka nekoliko nižja. Sodelujoče po skupinah smo izbrali naključno. njihova starost je med 15 in 25 let.
Iz zgornjega izhaja, da vzorec za splošno populacijo mladih v Sloveniji in za pripadnike izbranih skupin ni reprezentativen.
Koga mladina prišteva med ključne osamosvojitelje
V tretjem vprašanju naše ankete smo mladim ponudili enajst imen vseh političnih opcij iz obdobja osamosvajanja ter jih prosili, da s številkami 1, 2 in 3 označijo tri ključne osebnosti osamosvojitve Slovenije. Pri tem seveda velja športna logika, kjer je najpomembnejši pod številko 1 naslednji pod 2 in tretji pod 3.
Na način, da se je dalo razbrati njihovo voljo, je vprašanje rešilo 187 vprašanih.
Največ, dve tretjini vseh je med tri ključne osamosvojitelje uvrstilo takratnega predsednika predsedstva RS Milana Kučana, 39 % vseh ga je celo postavilo za najpomembnejšo osebnost osamosvojitve.
Na drugem mestu se je znašel v tistem obdobju član predsedstva SFRJ Janez Drnovšek, ki ga je med tri uvrstilo 53 % vprašanih, kot najpomembnejšega osamosvojitelja pa ga vidi 17 % vprašanih.
Tretji med osamosvojitelji se je znašel Janez Janša, ki ga je med trojico uvrstilo 46 % vprašanih, na prvo mesto pa postavilo 16 % anketirancev.
Lojzeta Peterleta med tremi ključnimi osebnostmi osamosvojitve vidi 42 % vprašanih, Jožeta Pučnika pa zgolj 28 %. Podrobneje so odgovori predstavljeni v spodnjem grafu.
[caption id="attachment_47929" align="aligncenter" width="604"] (klik za povečavo)[/caption]
Rezultati po skupinah: Kučan pomemben znotraj vseh, razlike pri ostalih
Zanimivo je, da so Milanu Kučanu največ prvih mest namenili znotraj vseh skupin, razen študentov Filozofske fakultete, ki so glas več oddali Janezu Drnovšku.
Nekoliko drugače je, če gledamo uvrstitve med tri najpomembnejše osamosvojitelje. Tu Kučan zmaga v šestih skupinah, v skupini zasebne katoliške gimnazije je največ glasov dobil Lojze Peterle, v mladinski katoliški skupini pa Janez Janša, Kučan in Peterle pa sta dobila enako število glasov na drugem mestu.
Jože Pučnik se je med tri najpomembnejše osamosvojitelje uvrstil samo po oceni študentov Filozofske fakultete in sicer na drugo mesto z enakim številom glasov kot Janez Drnovšek. V drugih skupinah se je izkazalo, da Pučnika izredno slabo poznajo, kar izkazuje tudi četrti od spodnjih grafov.
Spodnji grafi prikazujejo, kako so za štiri izbrane osebnosti glasovale posamezne skupine. Modra barva je odstotek prvih mest, rdeča drugih, zelena tretjih, vijolična pa pomeni, kakšen odstotek članov skupine posameznika ni uvrstil med tri najpomembnejše osamosvojitelje. Za ogled kliknite na grafe.
[caption id="attachment_47960" align="aligncenter" width="606"] (klik za povečavo)[/caption]
Iz grafov je še enkrat razvidna dominacija Milana Kučana, čeprav v okviru katoliške mladinske skupine in državne gimnazije s Primorske visoko vrednotijo tudi Janšev osamosvojitveni prispevek, dijaki zasebne gimnazije in Fakultete za matematiko in fiziko pa niso spregledali vloge Lojzeta Peterleta.
Visoki odstotki vijoličnih glasov pri Jožetu Pučniku pričajo, da je njegov doprinos k osamosvojitvi med slovensko mladino izredno slabo poznan, še največ zaslug so mu pripisali študenti Filozofske fakultete.
Kdo je sploh vodil slovensko vlado ob osamosvajanju?
Nato nas je zanimalo, ali mladi sploh vedo, kdo je vodil slovensko osamosvojitveno vlado.
Izkazalo se je, da je tovrstno zgodovinsko znanje šibka točka praktično vseh, razen dveh skupin.
Skoraj polovica vprašanih je namreč prepričanih, da je bil na dan osamosvojitve predsednik vlade Milan Kučan, dobra tretjina je to funkcijo pravilno pripisala Lojzetu Peterletu, 11 % jih meni, da je bil slovenski premier Janez Drnovšek, obkroženi pa so bili še Jože Pučnik, France Bučar in Janez Janša.
[caption id="attachment_47973" align="aligncenter" width="600"] (klik za povečavo)[/caption]
V poznavanju slovenske zgodovine so se še najbolje izkazali dijaki državne gimnazije iz Ljubljane, saj jih je Peterleta obkrožilo 68 %, pravilno pa je izbralo tudi dve tretjini vprašanih obiskovalcev Kumrovca. Vsi ostali so največkrat izbrali Milana Kučana, ki je bil takrat predsednik predsedstva Republike Slovenije.
Napačno politično funkcijo je Kučanu denimo pripisalo 77 % vprašanih dijakov državne gimnazije s Primorske ter 58 % študentov Fakultete za matematiko in fiziko.
Osamosvajal je Demos
[caption id="attachment_47965" align="alignright" width="300"] (klik za povečavo)[/caption]
Vprašani mladinci so ščepec več trezne zgodovinske ocene pokazali pri vprašanju, katera politična skupina je najbolj zaslužna za izvedbo osamosvojitve.
Več kot polovica je namreč največ zaslug pripisala Demosu, 15 % liberalno demokratski stranki, prav toliko jih meni, da so vsi enako zaslužni, 11 % da nobeden, 8 % pa je zasluge pripisalo prenovljenim komunistom.
V jutrišnjem, tretjem članku na temo odnosa mladih do slovenske osamosvojitve bomo pogledali, katere zgodovinske prelomnice mladi ocenjujejo kot najpomembnejše za slovenski narod ter v katerem zgodovinskem obdobju se je Slovencem po njihovem prepričanju godilo najbolje.
Zakaj podpirajo Domovino:
»Domovino rad prebiram, ker gre za kakovostne informacije. Zanimivi komentarji ob novicah so jasno označeni, kar je redkost v slovenskem medijskem prostoru.«
Tino Mamić, predsednik Združenja novinarjev in publicistov
Prosimo vas, da podprete Domovino tudi vi.
Za podporo Domovini kliknite na spodnji gumb. Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico "Moja Domovina.je Slovenija".
Podprite Domovino tukaj!
Hvala! (akcija se zaključi 16. 6.)
»Domovino rad prebiram, ker gre za kakovostne informacije. Zanimivi komentarji ob novicah so jasno označeni, kar je redkost v slovenskem medijskem prostoru.«
Tino Mamić, predsednik Združenja novinarjev in publicistov
Prosimo vas, da podprete Domovino tudi vi.
Za podporo Domovini kliknite na spodnji gumb. Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico "Moja Domovina.je Slovenija".
Podprite Domovino tukaj!
Hvala! (akcija se zaključi 16. 6.)
Povezani članki
Zadnje objave
Vlada se je odločila: RTVS se ukinja!
25. 4. 2024 ob 15:50
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
2 komentarja
korosec.france
Bravo, g.Matjaž Logar!
...in še veliko, veliko tega!
Kdo ve kaj pomenijo zapisi na vaških situlah - kako bi odgovorili slovenski "zgodovinarji" in zgodovinarji, jezikoslovci, antropologi, politikantje in navadna, drugorazredna raja (po Tuereku) ?
Osti jarej, Slovenski rod (z Vindišarji in Rezijanci, vred in z vsem ,kar je še oastalo-in ostalo je ogromno- od starih, zelo starih ljudstev, ki so govorila in še govore SANSKRT ali imajo še kako žive korenine tega jezika ! VEDE - najstarejša znana tiskana knjiga v Sanskrtu - 2000let pred nastajanjem Biblije, približno, poglejte si Sanskrt-Slovenski slovar pa boste uvideli od kje in kdaj ste priromali v Zgodovino.
Kučanisti in Udbokučanisti pa učijo "narobe svet od 1941-1945 in naprej....Kučan glavni osamosvojitelj !?
QUO VADIS , SLOVENEC IN SLOVENKA ?
"Glavni slovenski osamosvojitelj" - veleizdajalec iz komunistične kaste - pa najbolj zaslužen ? NORO. Mogoče samo v kučanovem Aparthajd poštirkanem Gulagu Slowenistan ! Gorje slovenskemu rodu.Amen,
Bog pomagaj Sloveniji!
biljan
Kaj pa so profesorji in ti mladi počeli med Obvezno izbirno vsebino Državljanska kultura v srednjih šolah? OIV, ki je bila praviloma uvrščena junija (!!!) v zadnji teden pouka v določenem letniku in malokrat izkoriščena vseh 15 obveznih šolskih ur, pogosto tudi kot mašilo ur različnim nekompetentnim predavateljem-nosilcem teme. Sicer pa večino tistih, ki so doslej o domovinski ali državljanski vzgoji in kulturi govorili po medijih, sploh ni vedela, da to obstaja. Žal, ni bila ocenjevana!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.