Mladi: najbolje živimo v samostojni Sloveniji, a študenti FDV in obiskovalci Kumrovca menijo drugače (3. del)

Uredništvo
5

V prvih dveh člankih o naši raziskavi odnosa mladih do osamosvojitve Slovenije smo ugotavljali, kako pomembna se jim zdi in kaj jim pomeni ter koga vidijo kot ključne osamosvojitelje.

Danes pa se osredotočamo na to, kako mladi gledajo na celotno obdobje zgodovine Slovencev, oziroma naših prednikov. Zanimalo nas je, katere zgodovinske prelomnice razumejo kot ključne za slovenski narod, povprašali pa smo jih tudi, v katerem zgodovinskem obdobju se je Slovencem, oz. našim prednikom po njihovo godilo najbolje.

Najpomembnejši zgodovinski dogodek za slovenski narod je …

Od mladih anketirancev smo želeli izvedeti, kako vrednotijo posamezen trenutek v zgodovini našega naroda, oziroma naših prednikov. V  izbor smo ponudili pet takšnih zgodovinskih prelomnic – ustanovitev Karantanije, vključitev slovenskega ozemlja pod Habsburžane (Avstro-Ogrsko), ustanovitev Kraljevine SHS, organiziranje OF/NOB ter osamosvojitev Slovenije.

Mladi so skoraj z ustavno večino odločili, da je najpomembnejši dogodek v zgodovini slovenskega naroda osamosvojitev Slovenije. 17 % jih je menilo, da je to ustanovitev Karantanije, 11 % pa kot najpomembnejšega vidi organiziranje OF in NOB.

Soglasje o osamosvojitvi kot najpomembnejšemu dogodku vlada v vseh skupinah, še najtesneje pa je bilo med študenti Matematike in Fizike, ki so to opcijo kot prvo izbrali v 44 odstotkih, OF/NOB pa v 39 odstotkih.

najpomembnejsi-dogodek-v-zgodoviniS spodnjega grafa je razvidno, kako so mladi ponujene zgodovinske situacije razvrstili od 1 (najpomembnejša) do 5 (najmanj pomembna).

Kot je razbrati, so največ drugih mest pripisali organiziranju OF/NOB, na tretjem mestu pa je dominirala ustanovitev kraljevine SHS. Najmanj pomembna se anketirancem zdi vključitev Slovencev (oz. naših prednikov) pod Habsburžane.

zgodovinske-situacije-po-pomembnosti
(klik za povečavo)

Najbolje pa se je Slovencem godilo v …

… samostojni Sloveniji, vendar je ocena precej manj prepričljiva, kot v zgornjem primeru.

Tako namreč meni 44 % vprašanih, 32 % pa najboljše življenje pripisuje časom bivše SFRJ. 16 % je izbralo čas Habsburžanov, najmanj prvih mest (8 %) pa je bil deležen čas Kraljevine SHS/Kraljevine Jugoslavije.

(klik za povečavo)
(klik za povečavo)

Spodnji graf prikazuje, kako so anketiranci po kvaliteti življenja Slovencev razvrstili posamezna zgodovinska obdobja od 1 do 4, kjer 1 pomeni najboljše življenje in 4 najslabše življenje.

godilo-najbolje-2

Ocena kvalitete življenja v samostojni Sloveniji in bivši SFRJ po skupinah

Čeprav se je večina anketirancev odločila, da v Sloveniji živimo bolje, kot naši predniki v drugih zgodovinskih obdobjih, pa se znotraj naših skupin mnenja precej razlikujejo.

Spodnja grafa prikazujeta, kako so posamezne skupine ocenjevale življenje v Sloveniji in življenje v bivši socialistični Jugoslaviji v primerjavi z drugimi zgodovinskimi obdobji.

Razvidno je, da kvaliteto življenja v Sloveniji visoko vrednotijo dijaki državne gimnazije iz Ljubljane, katoliške mladine, zasebne gimnazije in Filozofske fakultete, življenje v bivši SFRJ pa so na prvo mesto večinsko postavili obiskovalci Kumrovca, študenti FDV ter študenti Fakultete za matematiko in fiziko.

Življenje v Sloveniji so kot najslabše od vseh naštetih zgodovinskih obdobij večinsko ocenili obiskovalci Kumrovca, življenje v SFRJ pa katoliška mladina.

(klik za povečavo)
(klik za povečavo)
Izbira mladih je vendarle Slovenija, a jugo-nostalgija se prenaša iz roda v rod
Če smo v prejšnjem prispevku lahko ugotovili, da je šolskemu sistemu in medijskemu aparatu zgodovinsko védenje mladih o tem, kdo je dejansko izpeljal osamosvojitev Slovenije, uspelo v veliki meri popačiti, pa se vseeno zdi, da mladi trezneje ocenjujejo, da Slovenci v samostojni in neodvisni Sloveniji vendarle živimo bolje, kot naši predniki v drugih zgodovinskih obdobjih.

A zadnji grafi o oceni kvalitete življenja po skupinah vendarle pričajo, da je slika do določene mere varljiva. Kar nekaj mladih prvo mesto nekritično postavlja obdobje bivše komunistične Jugoslavije, predvsem v skupinah, ki imajo bodisi manj družboslovnega znanja (MA-FI), oziroma lahko sklepamo, da v njih prevladujejo mladi levih nazorov (FDV, Kumrovec).

Slednje dokazuje, da jugo-nostalgija z generacijami njihovih staršev in dedov še zdaleč ne umira. 

V jutrišnjem zadnjem prispevku o odnosu mladih do slovenske osamosvojitve in zgodovine naroda na splošno bomo pogledali, kakšen je odnos naših anketirancev do izbranih (zgodovinskih) osebnosti našega naroda.

Pozitivno, oziroma negativno so se opredeljevali do Milana Kučana, Janeza Janše, Jožeta Pučnika, Josipa Broza Tita, Edvarda Kardelja in Antona Martina Slomška.

V vzorec 201 mladih smo skušali zajeti kar se da raznovrstno populacijo, zato smo v našo raziskavo vključili naslednje skupine: dijake državne gimnazije v Ljubljani (oznaka: drž. gim. LJ), državne gimnazije na Primorskem (drž. gim. PR), zasebne katoliško gimnazije (zas. gim.), študente FDV , Filozofske fakultete (FF), Fakultete za matematiko in fiziko (Ma-FI), mladinske katoliške skupine (kat. ml.) in mlade, ki so ob dnevu mladosti obiskali Kumrovec.

V vsaki skupini smo opravili med 25 in 30 anket, razen med obiskovalci Kumrovca, kjer je številka nekoliko nižja. Sodelujoče po skupinah smo izbrali naključno. Njihova starost je med 15 in 25 let.

Iz zgornjega izhaja, da vzorec za splošno populacijo mladih v Sloveniji in za pripadnike izbranih skupin ni reprezentativen.

5 KOMENTARJI

  1. Zanimiva raziskava! Seveda so anketiranci premladi, da bi imeli resnično svoje mnenje. Njihovo mnenje je seštevek mnenja staršev in šolskega okolja. Zadnje je spet seštevek mnenja učiteljev oz. učnega programa ter deloma vrstnikov.
    Zame je dobesedno grozljivo, da obstojajo obiskovalci Kumrovca. Če pa so, me ne preseneča njihovo mnenje, prav tako ne mnenje študentov FDV. Oboji so žal indoktrinirani, bodosi doma, bodisi na fakulteti. Kot naravoslovca me žalosti mnenje naravoslovnih študentov. Ti bi morali biti po mislih eksaktni, kot so naravoslovne znanosti in ne podvrženi indoktrinaciji, kot je to pri družboslovcih.

  2. Razumljivo je, da mladi nič ne vedo o pravi resnici, saj sta vzgoja in izobraževanje še vedno takšni, kot so bili v času pred osamosvojitvijo. Še vedno prevladujejo stari jugoslovanski vzorci razmišljanja, ko je bila Slovenija jugoslovanska republika. V samostojni in neodvisni Sloveniji je treba revidirati prav vse vzgojne in učne programe, saj sploh ne ustrezajo potrebam. Vse, prav vse je treba spremeniti! Tukaj šolsko ministrstvo preprosto ne naredi prav NIČ, potrebno pa je opustiti, oz. presekati s staro prakso. Potrebna je nova DOMOVINSKA VZGOJA, potrebna je NOVA ZGODOVINA SLOVENIJE, kot evropske države. Potrebno je ne le drugačno ministrstvo za šolstvo, potrebna je povsem druga vlada.

  3. Vsak ima pravico do lastnega mnenja, vendar pa mora javna šola ostati sekularna in svetovnonazorsko nevtralna. Kdor se s tem ne strinja, lahko danes svoje otroke pošlje na privatne katoliške šole. Pika. Primerjati stanje duha v šoli danes s tistim iz Titovih časov je precej neumestno. Takrat je bilo polno ideoloških mašil, katera danes delujejo smešno, takrat pa so bila samoumeven del sistema.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime