Mladi najbolj zdravi in zadovoljni v najrevnejših delih Evrope, v razvitih zahodnih državah njihovo duševno zdravje vse slabše

Uredništvo
2

Duševno zdravje mladostnikov v Evropi se je med leti 2014 in 2018 poslabšalo, kaže velika mednarodna raziskava Health Behavior in School-aged Children (HBSC), ki jo je prejšnji teden objavil Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo. V raziskavi je sodelovalo preko 277.000 11-, 13- in 15-letnikov iz 45 evropskih držav.

Zanimivo pri tem je, da se, kljub poveličevanju razvitih zahodnih liberalnih demokracij, mladi najbolj zdrave počutijo v najrevnejših evropskih državah, kot so Albanija, Severna Makedonija, Kazahstan in Moldavija. 

Na počutje mladih pa vplivajo tudi kulturne značilnosti in politično-ekonomska situacija.

Četrtina mladih ima težave z živčnostjo in spanjem, večina se ne prehranjuje ustrezno in se premalo giba

Vsak četrti mladostnik je tako poročal o živčnosti, razdražljivosti in težavami s spanjem vsaj enkrat tedensko. Glede na priporočila WHO se je dovolj – vsaj uro na dan – gibala le manj kot tretjina mladostnikov (23 odstotkov fantov, 16 odstotkov deklet).

Večina se tudi ni ustrezno prehranjevala. Približno dva od treh nista uživala dovolj raznolike hrane. Le polovica vsak dan uživa sadje in zelenjavo. Vsak četrti sladkarije uživa vsak dan in vsak šesti vsakodnevno pije sladke pijače.

Od leta 2014 je narasel tudi delež mladih, ki imajo težave z debelostjo. Ta sedaj v povprečju prizadene enega od petih mladih (25 odstotkov fantov, 16 odstotkov deklet). Več kot eden od štirih mladostnikov se je počutil kot preveč debel (31 odstotkov deklet in 22 odstotko fantov).

S starostjo pritisk v šoli vse večji, zadovoljstvo s šolo nižje

V približno tretjini držav je vse večje število mladostnikov poročalo tudi o pritisku zaradi šolskih obveznosti, število tistih, ki pravijo, da jim je šola všeč (28 odstotkov), pa se je zmanjšalo. Kot ugotavlja raziskava, se z leti šolanja pritisk v šoli povečuje, zadovoljstvo učencev pa zmanjšuje.

Več kot eden od desetih mladostnikov je poročal, da je bil v zadnjih dveh mesecih vsaj enkrat napaden preko spleta. Takšne napade nesorazmerno pogosteje doživljajo dekleta. Dekleta so tudi pogosteje kot fantje poročala o več zdravstvenih težavah. Ta razlika med spoloma se je s starostjo povečevala.

Več kot tretjina ves dan komunicira prek spleta

Več kot tretjina mladostnikov (35 odstotkov) skoraj ves dan komunicira s svojimi prijatelji prek spleta. Prevalenca je večja med dekleti kot med fanti. Sedem odstotkov mladostnikov poroča o problematični uporabi družbenih medijev, za katero so značilni simptomi, podobni odvisnosti.

Pri anketiranju glede uporabe drog so pri 15 letih skoraj trije od petih mladih poročali, da so v življenju že pili alkohol. Kadilo je že četrtina vprašanih, sedmina je že uživala konopljo.

Na duševno zdravje vplivajo tudi kulturni, politični in ekonomski dejavniki

Fantje so pogosteje kot dekleta poročali o močni družinski podpori (72 odstotkov fantov, 70 odstotkov deklet), medtem ko so dekleta pogosteje kot fantje poročala o močni podpori prijateljev (54 odstotkov fantov, 64 odstotkov deklet).

Poročilo je izpostavilo tudi velike razlike v duševnem počutju po državah, kar kaže, da so dejavnik duševnega zdravja tudi kulturni, politični in gospodarski dejavniki. Raziskava je pokazala tudi, da imajo znotraj razvitih držav mladostniki iz manj premožnih družin slabše zdravje in počutje kot njihovi vrstniki iz premožnih družin.

Najbolj zdravi se denimo počutijo otroci in mladostniki v Severni Makedoniji, Albaniji, Srbiji, Bolgariji in Kazahstanu, najmanj pa na Škotskem, v Poljski, Latviji, Walesu, Finski, Češki in flamskem delu Belgije.

Slovenci smo po občutenju lastnega zdravja v zgornjem delu lestvice.

Podobno je pri zadovoljstvu z življenjem. Največ petnajstletnikov je z življenjem zadovoljnih v Kazahstanu, Armeniji, Romuniji, Moldaviji in Srbiji. Najmanj pa na Malti, na Irskem, v Rusiji, Latviji, Kanadi, na Škotskem in v Grčiji. Slovenci smo nekje na zgornjem robu držav sredine lestvice.

Po drugi strani imajo največ težav s spanjem mladostniki na Greenlandiji, v Franciji, Škotski, Angliji in Belgiji, najmanj pa v  Kazahstanu, Ukrajini, Rusiji, Albaniji, v Španiji in Armeniji.

Med najbolj živčne mladostnike spadajo Italijani (ki so na vrhu pri mnogih bolezenskih znakih), Bolgari, Poljaki, Grki, Srbi in Ukrajinci. Med najmanj živčne pa sodijo Nemci, Kazahstanci, Švicarji, Danci, Gruzijci in Azerbajdžanci.

Svetovna zdravstvena organizacija je države pozvala, naj vlagajo v storitve duševnega zdravja mladostnikov in zagotovijo, da je dostop “pravičen”, pri čemer poudarja, da preveč držav / regij poroča, da njihova nacionalna šolska politika ne vključuje duševnega zdravja mladostnikov. WHO tako opozarja, da je vlaganje v duševno zdravje današnjim mladostnikom, jutrišnjim odraslim in prihodnjim generacijam prinaša zdravstvene, socialne in ekonomske koristi.

2 KOMENTARJI

  1. V Zahodni Evropi so mnogi mladi povsem degenerirani, zapiti in zadrogirani. Živijo v virtualnem svetu, zelo malo fizično delajo, vsega imajo preveč. Kopanje v denarju brez truda pa ne prinaša zadovoljstva ! Zato Zahodna bogata Evropa nima dovolj otrok, enako “degenerirani” starši (generacije 1965 do 1980) svojim maloštevilnim otrokom ne prenašajo vrednot, na katerih je zgrajena Evropa po drugi vojni….In na ta dvakrat prazen prostor prihajajo nezakoniti migranti ( v SLo se tem reče “ilegalni” migranti- to je itak “kul”, saj imamo sredi LJU celo spomenik Ilegalcu !), ter levičarji , “nevzgojeni” v duhu frankfurtske šole….

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime