Mladi do 28. leta koristijo hotel mama, gospodarji redovalnice pa od polnoletnosti naprej
POSLUŠAJ ČLANEK
12. avgusta praznujemo mednarodni dan mladih. V sklopu tega dneva so na Statističnem uradu Republike Slovenije pripravili podatke o mladih. Kdaj zapustijo dom, koliko zaslužijo in kako zadovoljni so s svojim življenjem?
V lanskem letu je bilo v Sloveniji po podatkih SURS 312.000 mladih med 15 in 29 letom starosti. To predstavlja 15 % celotne populacije. 7 % jih je bilo poročenih 4,9 % pa jih je živelo v zunajzakonski skupnosti.
Mladi se v Sloveniji od staršev odselijo pri 28,2 letih, kar je dve leti pozneje, kot povprečje EU. Pri starših najdlje živijo Maltežani (31,8 let), Hrvati (31,2) in Slovaki (31), prvi pa dom zapustijo Švedi (20,7), Danci (21) in Finci (21,9).
79,3 % mladih Slovencev živi v skupnem gospodinjstvu s starši. Evropsko povprečje je 65,7 %. Na vrhu lestvice so se ponovno znašli Hrvati, Slovaki in Maltežani z več kot 80 % mladimi, ki še živijo pri starših, na repu pa Skandinavci, kjer s starši živi manj kot 40% mladih.
Delovna aktivnost med mladimi je pri moških večja (55,1 %) kot pri ženskah (46,1 %). Prav tako moški povprečno zaslužijo nekoliko več kot ženske. Povprečna mesečna plača mladih v Sloveniji je bila 1.100 € bruto, kar je 600 € manj od slovenskega povprečja.
48,6 % delovno aktivnih mladih je zaposlenih za nedoločen čas, 27,1 % jih je zaposlenih za določen čas, ostali (24,3 %) pa opravljajo druge oblike dela: med njimi je največ takih, ki so delo opravljali preko študentskih servisov. 8.000 mladih je samozaposlenih, od tega je 20% takih, ki opravljajo delo večinoma samo za eno stranko.
Tveganje za revščino med slovensko mladino pa je 12,3 %, kar je pod evropskim povprečjem (21,6 %).
S selitvijo od doma je povezano tudi tveganje za revščino. Na Danskem je tveganje za revščino med mladimi 29,3 %, na Švedskem pa 25,1 %. Najvišje tveganje za revščino je v Romuniji 31,1 %, najnižje pa na Češkem 10 %.
Zadovoljstvo s svojim življenjem so mladi ocenili z oceno 7,9 od 10. Pri tem so ženske bolj zadovoljne od moških, zadovoljstvo pa se je v zadnjih letih povečalo za 0,3 ocene. Prav tako si lahko mladi privoščijo različne dobrine: 96 % mladih se enkrat mesečno druži ob pijači, kosilu, večerji; 69 % mladih pa se redno udeležuje aktivnosti, ki so plačljive (koncerti, rekreacija, druge prireditve).
V letu 2016 je umrlo 145 mladih, od tega 111 moških in 34 žensk. Največ jih je umrlo v nezgodah, drugi najpogostejši razlog pa je samomor.
Vpogled v redovalnico po 18. letu staršem onemogočen, dostop do hladilnika pa otroku prost do 28. leta
Medtem, ko se povprečen Slovence od doma odseli šele po 28. letu starosti, pa po novem pravilniku, ki so ga pripravili na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport, njegovi starši po dopolnjenem 18. letu, ne bodo več imeli vpogleda v šolsko dokumentacijo. Prav tako si bodo lahko polnoletni dijaki opravičila pisali sami.
Takšna ureditev preprečuje šolam izvajanje vzgojnih ukrepov brez dovoljenja polnoletnega dijaka. Po novi ureditvi lahko polnoletni dijaki sami opravičujejo svojo odsotnost od vseh šolskih obveznosti.
Starši polnoletnega dijaka tudi ne sodelujejo v postopku vzgojnega ukrepanja, šola pa jim tudi ne vroča različnih pisanj, razen če dijak tako želi. Še vedno pa so starši svojega otroka dolžni preživljati do 26. leta, če se ta redno šola.
V lanskem letu je bilo v Sloveniji po podatkih SURS 312.000 mladih med 15 in 29 letom starosti. To predstavlja 15 % celotne populacije. 7 % jih je bilo poročenih 4,9 % pa jih je živelo v zunajzakonski skupnosti.
Mladi se v Sloveniji od staršev odselijo pri 28,2 letih, kar je dve leti pozneje, kot povprečje EU. Pri starših najdlje živijo Maltežani (31,8 let), Hrvati (31,2) in Slovaki (31), prvi pa dom zapustijo Švedi (20,7), Danci (21) in Finci (21,9).
79,3 % mladih Slovencev živi v skupnem gospodinjstvu s starši. Evropsko povprečje je 65,7 %. Na vrhu lestvice so se ponovno znašli Hrvati, Slovaki in Maltežani z več kot 80 % mladimi, ki še živijo pri starših, na repu pa Skandinavci, kjer s starši živi manj kot 40% mladih.
Polovica mladih je delovno aktivnih
Delovna aktivnost med mladimi je pri moških večja (55,1 %) kot pri ženskah (46,1 %). Prav tako moški povprečno zaslužijo nekoliko več kot ženske. Povprečna mesečna plača mladih v Sloveniji je bila 1.100 € bruto, kar je 600 € manj od slovenskega povprečja.
48,6 % delovno aktivnih mladih je zaposlenih za nedoločen čas, 27,1 % jih je zaposlenih za določen čas, ostali (24,3 %) pa opravljajo druge oblike dela: med njimi je največ takih, ki so delo opravljali preko študentskih servisov. 8.000 mladih je samozaposlenih, od tega je 20% takih, ki opravljajo delo večinoma samo za eno stranko.
Tveganje za revščino med slovensko mladino pa je 12,3 %, kar je pod evropskim povprečjem (21,6 %).
S selitvijo od doma je povezano tudi tveganje za revščino. Na Danskem je tveganje za revščino med mladimi 29,3 %, na Švedskem pa 25,1 %. Najvišje tveganje za revščino je v Romuniji 31,1 %, najnižje pa na Češkem 10 %.
Mladi so zadovoljni, drugi najpogostejši vzrok smrti je samomor
Zadovoljstvo s svojim življenjem so mladi ocenili z oceno 7,9 od 10. Pri tem so ženske bolj zadovoljne od moških, zadovoljstvo pa se je v zadnjih letih povečalo za 0,3 ocene. Prav tako si lahko mladi privoščijo različne dobrine: 96 % mladih se enkrat mesečno druži ob pijači, kosilu, večerji; 69 % mladih pa se redno udeležuje aktivnosti, ki so plačljive (koncerti, rekreacija, druge prireditve).
V letu 2016 je umrlo 145 mladih, od tega 111 moških in 34 žensk. Največ jih je umrlo v nezgodah, drugi najpogostejši razlog pa je samomor.
Vpogled v redovalnico po 18. letu staršem onemogočen, dostop do hladilnika pa otroku prost do 28. leta
Medtem, ko se povprečen Slovence od doma odseli šele po 28. letu starosti, pa po novem pravilniku, ki so ga pripravili na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport, njegovi starši po dopolnjenem 18. letu, ne bodo več imeli vpogleda v šolsko dokumentacijo. Prav tako si bodo lahko polnoletni dijaki opravičila pisali sami.
Takšna ureditev preprečuje šolam izvajanje vzgojnih ukrepov brez dovoljenja polnoletnega dijaka. Po novi ureditvi lahko polnoletni dijaki sami opravičujejo svojo odsotnost od vseh šolskih obveznosti.
Starši polnoletnega dijaka tudi ne sodelujejo v postopku vzgojnega ukrepanja, šola pa jim tudi ne vroča različnih pisanj, razen če dijak tako želi. Še vedno pa so starši svojega otroka dolžni preživljati do 26. leta, če se ta redno šola.
Ministrstvo za šolstvo sporoča mladim, da se mora večina, ki spoštuje pravila, prilagodit manjšini, ki jih ne: "v srednji šoli pedagogi od dijakov, ki se neprimerno obnašajo in motijo pouk, ne bodo več smeli zahtevati, naj zapustijo razred." https://t.co/mBCl1HmxF3
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) August 8, 2018
Povezani članki
Zadnje objave
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
5 komentarjev
AlojzZ
"Še vedno pa so starši svojega otroka dolžni preživljati do 26. leta, če se ta redno šola."
Je tista beseda "redno" pravilna? Ali velja samo šola?
AlojzZ
Predlagam referendum; vprašanje tako za iztočnico: "Ali naj se staršem omogoči popolen pogled v otrokovo obnašanje v šoli?"
Teodor
Določi naj se nova definicija polnoletnosti. Polnoletnost naj se osebi podeli, ko zaključi šolanje. Nekje med 15 in 26 letom. Takrat naj oseba dobi volivno pravico, prav tako se takrat prenehajo pravice in dolžnosti staršev.
saramatej
Na žalost se nekateri celo življenje obnašajo kot nepolnoletni... Kje boš torej potegnil črto?
Kajtimara
Mladi pri 31? Ma kaj se greste? To so
že/bi mogla biti/ zrela leta.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.