Miting na RTV Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK
Programski svet RTVS je papirnati tiger, ki sicer tu in tam zarenči, ko se prav pošteno prekrši novinarski kodeks, dejansko pa nima nikakršne moči. Edina pristojnost, ki mu kratkotrajno daje moč, je imenovanje nekaj direktorjev, kar pa se zgodi le vsake kvatre.

Samovšečni polbogovi


Novinarji pa so v naši državi nedotakljivi. Kot polbogovi so strah in trepet politikov in gospodarstvenikov. Posebej nedotakljivi so na RTVS, kjer jim popolno neodvisnost dajejo še nadpovprečne plače. Povprečno nizki storilnosti navkljub. To bi še bolj nazorno pokazale številke, ki jih sicer vsi mediji skrivajo kot kača noge.

Smešnica, ki se je zgodila na programskem svetu, ko so med preplašene programske svetnike vdrli družno politični aktivisti in novinarji RTVS, je zato nazoren primer slovenske medijske krajine. Samovšečni novinarji, med katerimi so najglasnejši tisti, ki najbolj redno kršijo novinarski kodeks.
Smešnica, ki se je zgodila na programskem svetu, ko so med preplašene programske svetnike vdrli družno politični aktivisti in novinarji RTVS, je zato nazoren primer slovenske medijske krajine. Samovšečni novinarji, med katerimi so najglasnejši tisti, ki najbolj redno kršijo novinarski kodeks.

Kdor seje veter...


Nahujskane in ne preveč načitane ljudi, ki ustrahujejo celotno javnost, smo enkrat že videli. Bilo je to pred razpadom Jugoslavije. Slovenija in Hrvaška sta takrat v centralistični državi zahtevali decentralizacijo in demokracijo. Srbi, podprti s tiho večino ljudi iz Črne gore, Bosne in Makedonije, ki niso razumeli dogajanja, pa so to zavračali.

Še več, namesto da bi malce popustili in ohranili skupno državo, so zahtevali še večjo centralizacijo. In organizirali takoimenovane mitinge resnice. Namesto v službo, so šefi ljudi poslali demonstrirat in jim dali še malico.

Danes se Srbi tolčejo po glavi, saj so izgubili več ozemlja, kot bi si največji pesimist takrat še pomisliti ne bi upal. Je grdo če napišem, a vendar: kar seješ, to žanješ.

... žanje vihar


Nasilje izvove novo nasilje, nas uči zgodovina. Oko za oko, dokler nismo vsi slepi. RTVS bo očitno morala doživeti državljanski upor medijsko povsem zapostavljenega milijona Slovencev.

Desnosredinska politika je namreč precej preplašena in se ne bode rada z novinarji. Prav pomladne stranke bi lahko že davno tej burki z vedno rdeče obarvanim programskim svetovom naredile konec.

Rekli bi lahko: mi v tej farsi ne bomo sodelovali. In o stalnem kršenju novinarskega kodeksa v korist ene politične opcije bi lahko obvestili mednarodne inštitucije.

Kot kaže pa bomo tu kaj lahko naredili le državljani z bojkotom plačevanaj RTV prispevka. To je sicer skrajna možnost, a v tem trenutku zato prav nič nerealna. Gre samo še za vprašanje časa in oblike.

Ko se bo bojkot RTV prispevka razmahnil, poti nazaj ne bo več. Glavno besedo bodo imeli razžaljeni in dolga leta utišani državljani, med katerimi je veliko nestrpnosti in prenapetosti.

Podobno kot na politični sceni – mlahavo in neučinkovito politiko, ki je povsem tolerantna do levičarskih ekstremistov, vedno uniči nova skrajna desnica. Spomnimo se vzpona fašizma v Italiji, nacizma v Nemčiji, pa tudi obratne situacije, začetka komunizma v Jugoslaviji.

Težko je predvideti vse posledice, vsekakor pa bomo na koncu »vsi slepi«.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30