Misija nemogoče: Ali sploh lahko pobegnemo odvisnosti od ruskih energentov?
Uredništvo
- 19. 3. 2022 ob 18:34
- 12 komentarjev
POSLUŠAJ ČLANEK
Kar nekoliko v senci preostalih dogodkov je ostal sredin obisk zunanjega ministra Anžeta Logarja v Alžiru. Uradno sporočilo sicer pravi, da je bilo tem, ki so se jih dotaknili sogovorniki, več, a glavni razlog za obisk je predvsem negotovost na evropskem energetskem trgu.
Slovenija bi si namreč rada zagotovila alternativni vir zemeljskega plina, saj je jasno, da je politična cena uvoza ruskih energentov postala previsoka. Toda slovo od teh, če bo do njega sploh kdaj prišlo, bo izjemno težavno in boleče.
Mala podalpska dežela je v tej igri seveda povsem nepomemben igralec, ki se bo vedno moral podrejati interesom velikih.
Skupna poraba plina v Sloveniji znaša nekaj manj kot milijardo kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. Delež porabljenih količin pa vsako leto narašča, saj je to do okolja nedvomno bolj prijazen energent, kot je premog. Zaradi nekaterih investicij, kot je prenova ljubljanske toplarne, pa naj bi ta delež v naslednjih letih še nekoliko naraščal.
V primerjavi z ostalimi evropskimi državami je slovenski delež porabe izjemno majhen. Znaša namreč precej manj kot dva odstotka kapacitete plinovoda Severni tok 1. Njegova kapaciteta je 55 milijard kubičnih metrov plina na leto. Slovenska poraba torej skupno pomeni približno 0,6 odstotka ruskih dobav v EU (velik del plina kljub vojni še vedno prihaja tudi skozi Belorusijo in Ukrajino).
Samo slovenska poraba torej ni nikakršen problem. Ob predpostavljanju, da povprečen tanker za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) lahko prevaža od 125.000 do 150.000 kubičnih metrov UZP, to pomeni, da bi moralo v Slovenski Istri ali nekje v bližini letno pristati šest ali sedem takšnih tankerjev in slovenski plinski problem bi bil rešen.
Toda nekaj povsem drugega je, če bi si želeli nadomestiti ves ruski uvoz v EU. V tem primeru bi moralo letno v evropskih pristaniščih pristati več kot 1000 takšnih tankerjev, ki bi nadomestili 155 milijard kubičnih metrov ruskega plina. Takšnih kapacitet pa na svetu sploh ni.
Ni torej pravo vprašanje, ali lahko takšen energetski preklop uspe Sloveniji. Odgovor na to je pritrdilen. Kapacitete plinovodov iz severne Afrike preko Italije do slovenske meje so zadostne. A obenem ni prav nobene možnosti, da bi to storila celotna Evropska unija.
Evropska komisija je prejšnji teden sicer objavila načrt, po katerem bi že letos zmanjšala odvisnost od ruskega plina za dve tretjini, do leta 2030 pa bi bila od njega neodvisna.
Poleg uvoza UZP od alternativnih dobaviteljev evropski načrt temelji tudi na hitrejšem uvajanju obnovljivih virov energije in na spodbujanju potrošnikov k varčevanju z energijo, kar bi zmanjšalo povpraševanje.
V Mednarodni agenciji za energijo (IEA) tako ocenjujejo, da so kratkoročni cilji Evropske komisije najverjetneje neizvedljivi. Po njihovem mnenju bi lahko EU letos zmanjšala uvoz ruskega plina za približno petdeset milijard kubičnih metrov oziroma za eno tretjino. V primeru, da bi države prešle s kurjenja plina na kurjenje nafte in premoga, pa bi se lahko ta količina zmanjšala za 80 milijard kubičnih metrov oziroma za približno polovico. Vendar bi v tem primeru močno narasle evropske emisije ogljikovega dioksida.
Kot izhaja iz mnenja, ki ga je za agencijo Reuters podala Simone Tagliapietra iz bruseljskega think-tanka Bruegel, bi EU s kakršnokoli nepremišljeno dejavnostjo pravzaprav naredila uslugo Vladimirju Putinu. Cene energentov, ki so ključni za ruski izvoz, namreč letijo v nebo, morebitna blokada pa bi lahko njihove cene pognala v neslutene višave.
Kajti kljub temu, da cene energentov na borzah naraščajo, Gazpromu za plin plačujemo mnogo nižje vsote od borznih cen. Zato bi bil končni izplen za Rusijo na koncu morda celo boljši. In to kljub temu da bi končnim kupcem prodala trikrat ali štirikrat manjše količine zemeljskega plina.
Spodnji graf prikazuje gibanje cen energentvo v zadnjih dveh letih:
V tem trenutku se situacija na nek način morda zdi brezizhodna. Nobenega zagotovila namreč ni, da ne bi s prepovedjo izvoza ruskih energentov največjo škodo pravzaprav naredili sebi.
Evropska komisija obljublja, da bomo maja letos dočakali podrobnejšo verzijo energetskega načrta, ki bo podlaga za skupne evropske korake na področju opuščanja fosilnih goriv.
O tem, kakšen bo končni dogovor, lahko za enkrat še vedno samo ugibamo. Jasno pa je, da so odprte tudi možnosti, ki so se še pred nekaj meseci zdele nezamisljive. Med drugim vse več držav, med njimi tudi Belgija, razmišlja o nadaljnji rabi jedrske energije.
Vsekakor nas v naslednjih dveh mesecih čaka burno energetsko dogovarjanje.
Slovenija bi si namreč rada zagotovila alternativni vir zemeljskega plina, saj je jasno, da je politična cena uvoza ruskih energentov postala previsoka. Toda slovo od teh, če bo do njega sploh kdaj prišlo, bo izjemno težavno in boleče.
Mala podalpska dežela je v tej igri seveda povsem nepomemben igralec, ki se bo vedno moral podrejati interesom velikih.
Slovenija je energetski palček
Skupna poraba plina v Sloveniji znaša nekaj manj kot milijardo kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. Delež porabljenih količin pa vsako leto narašča, saj je to do okolja nedvomno bolj prijazen energent, kot je premog. Zaradi nekaterih investicij, kot je prenova ljubljanske toplarne, pa naj bi ta delež v naslednjih letih še nekoliko naraščal.
V primerjavi z ostalimi evropskimi državami je slovenski delež porabe izjemno majhen. Znaša namreč precej manj kot dva odstotka kapacitete plinovoda Severni tok 1. Njegova kapaciteta je 55 milijard kubičnih metrov plina na leto. Slovenska poraba torej skupno pomeni približno 0,6 odstotka ruskih dobav v EU (velik del plina kljub vojni še vedno prihaja tudi skozi Belorusijo in Ukrajino).
Samo slovenska poraba torej ni nikakršen problem. Ob predpostavljanju, da povprečen tanker za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) lahko prevaža od 125.000 do 150.000 kubičnih metrov UZP, to pomeni, da bi moralo v Slovenski Istri ali nekje v bližini letno pristati šest ali sedem takšnih tankerjev in slovenski plinski problem bi bil rešen.
Toda nekaj povsem drugega je, če bi si želeli nadomestiti ves ruski uvoz v EU. V tem primeru bi moralo letno v evropskih pristaniščih pristati več kot 1000 takšnih tankerjev, ki bi nadomestili 155 milijard kubičnih metrov ruskega plina. Takšnih kapacitet pa na svetu sploh ni.
Pobeg od ruskega plina je nerealen
Ni torej pravo vprašanje, ali lahko takšen energetski preklop uspe Sloveniji. Odgovor na to je pritrdilen. Kapacitete plinovodov iz severne Afrike preko Italije do slovenske meje so zadostne. A obenem ni prav nobene možnosti, da bi to storila celotna Evropska unija.
Evropska komisija je prejšnji teden sicer objavila načrt, po katerem bi že letos zmanjšala odvisnost od ruskega plina za dve tretjini, do leta 2030 pa bi bila od njega neodvisna.
Poleg uvoza UZP od alternativnih dobaviteljev evropski načrt temelji tudi na hitrejšem uvajanju obnovljivih virov energije in na spodbujanju potrošnikov k varčevanju z energijo, kar bi zmanjšalo povpraševanje.
Potrebni bodo postopni koraki
V Mednarodni agenciji za energijo (IEA) tako ocenjujejo, da so kratkoročni cilji Evropske komisije najverjetneje neizvedljivi. Po njihovem mnenju bi lahko EU letos zmanjšala uvoz ruskega plina za približno petdeset milijard kubičnih metrov oziroma za eno tretjino. V primeru, da bi države prešle s kurjenja plina na kurjenje nafte in premoga, pa bi se lahko ta količina zmanjšala za 80 milijard kubičnih metrov oziroma za približno polovico. Vendar bi v tem primeru močno narasle evropske emisije ogljikovega dioksida.
Plinski šoki so voda na Putinov mlin
Kot izhaja iz mnenja, ki ga je za agencijo Reuters podala Simone Tagliapietra iz bruseljskega think-tanka Bruegel, bi EU s kakršnokoli nepremišljeno dejavnostjo pravzaprav naredila uslugo Vladimirju Putinu. Cene energentov, ki so ključni za ruski izvoz, namreč letijo v nebo, morebitna blokada pa bi lahko njihove cene pognala v neslutene višave.
Kajti kljub temu, da cene energentov na borzah naraščajo, Gazpromu za plin plačujemo mnogo nižje vsote od borznih cen. Zato bi bil končni izplen za Rusijo na koncu morda celo boljši. In to kljub temu da bi končnim kupcem prodala trikrat ali štirikrat manjše količine zemeljskega plina.
Spodnji graf prikazuje gibanje cen energentvo v zadnjih dveh letih:
V tem trenutku se situacija na nek način morda zdi brezizhodna. Nobenega zagotovila namreč ni, da ne bi s prepovedjo izvoza ruskih energentov največjo škodo pravzaprav naredili sebi.
Evropska komisija obljublja, da bomo maja letos dočakali podrobnejšo verzijo energetskega načrta, ki bo podlaga za skupne evropske korake na področju opuščanja fosilnih goriv.
O tem, kakšen bo končni dogovor, lahko za enkrat še vedno samo ugibamo. Jasno pa je, da so odprte tudi možnosti, ki so se še pred nekaj meseci zdele nezamisljive. Med drugim vse več držav, med njimi tudi Belgija, razmišlja o nadaljnji rabi jedrske energije.
In Belgija podaljšuje delovanje nukleark. Od leta 2025, ko bi moral biti izpeljan jedrski izstop, bosta lahko delovala še dva reaktorja. https://t.co/fkFw1ZgBJC
— Peter Žerjavič, Delo 🇪🇺 (@ZerjavicDelo) March 18, 2022
Vsekakor nas v naslednjih dveh mesecih čaka burno energetsko dogovarjanje.
Povezani članki
Zadnje objave
Posledice zgrešene zdravstvene politike bomo drago plačali
16. 4. 2024 ob 18:45
Inštitucijo, ki bi morala služiti kot zgled, pretresajo obtožbe mobinga
16. 4. 2024 ob 15:58
Jernej Basaj – prvi slovenski general
16. 4. 2024 ob 12:00
Neustaven poskus "depolitizacije" KGZS s strani vladne koalicije
16. 4. 2024 ob 6:00
Člani SD napovedujejo propad stranke
15. 4. 2024 ob 20:51
Prihajajo sneg, sodra in močan veter
15. 4. 2024 ob 14:45
Posilstvo prek spleta?
15. 4. 2024 ob 13:00
Ekskluzivno za naročnike
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Domovina 143: Za koliko nam je Golob zmanjšal plače
10. 4. 2024 ob 6:24
Prihajajoči dogodki
APR
16
Gruzijski nacionalni balet Sukišvili
20:00 - 22:00
APR
17
Predstavitev knjige: 1945: Dnevnik mojega križevega pota
11:00 - 12:00
APR
17
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Ena lastovka še ne prinese pomladi, sploh če gre v resnici za vrabca
25. 3. 2024 ob 11:00
12 komentarjev
Mitja
Zanimiv članek, ki, se strinjam s sprehajalcem, poenostavljeno razglablja o energetski odvisnosti. Zato dodajam enostavno misel: hitro in nujno razviti jedrsko fuzijo in/ali motorje na vodikove celice. Če smo zdravila proti Covidu razvili v 2 letih,ko se običajno razvijajo 10 let, ni hudič da znanstvenikom z večjimi finančnimi vložki ne bi spelo razviti uporabno rešitev v 5 letih. Sicer bomo "po avtomobilsko" pri Fordu T. Ampak osnova za energetsko odvisnost bo. Da ideja ni tako utopična je informacija iz Švice, da prvi uspehi so.
APMMB2
Zaradi uvedenih sankcij proti rusiji, se moramo odpovedati sendviču zato, da bodo Rusi začeli stradati.
Razmerje sil v svetu je takšno, da predstavlja Rusija 3% svetovnega godspodarstva.
Popolnoma jasno je, da lahko sankcije Rusijo zlomijo v zelo kratkem času.
Vprašanje pa je, ali smo se pripravljeni odpovedati sendviču, da zlomimo Rusijo. Na želim si, da bi zlomili Ruse. Zlomiti pa je potrebno militantni duh ruskih voditeljev. Te pa lahko zlomi svet le tako, da izstrada Ruse in jih prepriča, da se morajo znebiti militantnega dikrtatorja Putina.
Torej odpovejmo se sendviču!
rasputin
Stvari očitno niso tako preproste. Rusija ima več kot 50% delež v svetovni proizvodnji umetnih gnojil. Ta so se na svetovnem trgu že podražila ze stotine odstotkov. Posledično bo hrane manj in bo dražja. Enak učinek ima tudi podražitev goriv. Rusija je tudi med največjimi svetovnimi dobavitelji različnih redkih kovin, ki so nujno potrebne v različnih industrijskih panogah, kar pomeni, da se bo marsikaj podražilo, na primer tudi avtomobili in elektro(nski) izdelki. Strokovnjaki menijo, da nas zdaj čaka stagflacija, se pravi stagniranje ob visoki inflaciji. Žal bomo plačali za izločitev Rusije iz zahodnega sveta precej več kot le sendvič. Če se vojna kmalu ne ustavi in če ne zmaga zdrava pamet, bo svet lahko nazadoval za desetletja ne za nekaj mesecev ali leto ali dve.
Sprehajalec
Članek predstavlja zelo enostaven pogled na en energent in omejeno, z delnim poznavanjem prikazuje situacijo v Sloveniji.
Spet en dokaz več, da ne more obravnavati tako resno temo družboslovec, ki se je bal matematike in fizike.
Del fizike je Termodinamika in izpeljava termodinamike v običajen svet je v enem delu energetika.
PRIMER: leporečno in družboslovno zveni: V Bohinju ima dež mlade! in tu se zgodba za družboslovca konča, ker samo to razume, da v Bohinju pač večkrat dežuje. Tako zato razmišlja kot trčeni Trček, da bi bilo dobro imeti v Bohinju na vsakih 500 m trgovino z dežniki in predlagal da se podpre trgovine za dežnike kot del aktivnosti NVO.
Fizikalno pa pada dež ali sneg zato, ker je prva gorska veriga od Črne prsti do Vogla in Krna iz padske nižine na jugu, od koder prihaja topel zrak, ki ima lahko večjo absorbcijo vlage.
Ko pride ta zrak z določeno hitrostjo ob prej omenjeno gorsko verigo se stisne in nato nad Bohinjem ekspandira in zato se vlaga izloča iz zraka kot dež ali sneg. Zato bosta imela Vogel in Sorica vedno največ snega, Pohorje, Kranjska gora in Stari vrh ter Krvavec pa vedno manj. Smučarski center Kanin ima podobno situacijo, zato pa tam pade še malo več snega, tja do 14 m na zimo ob dobrih letinah.
No pa smo tam, kjer mora energetske probleme reševati energetik in mu lahko teolog sledi do pravilno oblikovanih stavkov z vejicami in pikami.
Torej ne gre za stalno nametavanje o novih poklicih, ampak o temeljnem znanju naravoslovja in kot kontrapunkt besedičenje samo.
Von Mises
Naj napišem še 100tič, EU naj začne s frackingom in črpanjem plina na svojem ozemlju. Ne vem, zakaj moramo uvažati toliko energentov in na ta način izvažati onesnaževanje.
Ljubljana
Hm, kaj pa bo takrat, če bo Rusija zaprla plin Eu in s tem tudi Sloveniji ? To raje premislite...
AlojzZ
Če se upošteva politika, potem so atomske elektro centrale najprimernejše.
rasputin
Hlapčujmo še naprej Ameriki, mislim kot EU, ne le kot Slovenija, potem bomo nemara prisiljeni uvažati tudi vodo iz Amerike, ker naša ne bo več dobra.
Ni treba biti ravno genij za ugotovitev, da Amerika manipulira z Evropo in Rusijo in že desetletja dela vse, da nas razdvaja - zaradi svojih interesov. Ne mislim Amerika kot ljudstvo, temveč njena elita.
Amerika ves svet podučuje o demokraciji, ob tem pa se v Ameriki bohoti cenzura v vseh medijih, ki skorajda ni več nič drugačna kot na Kitajskem.
New York Times je priobčil članek o tem, da so grozljive vsebine prenosnika Bidenovega sina Hunterja pristne, kmalu za tem pa je NYT objavil uvodnik uredništve, v katerem ugotavlja, da v Ameriki ni več svobode tiska.
Moč je domnevati, da je nekdo tako pritisnil na uredništvo zaradi članka o Bidenovem sinu Hunterju, da se je to odločilo, da ne bo ponižno sklonilo glavo in se uklonilo pritisku mogočnežev, ki zahtevajo cenzuro neljubih dejstev. Kako se bo zgodba končala, bomo videli. Lastnik NYT je Jeff Bezos, lastnik Amazona in drugi najbogatejši Američan. Vsekakor pripadnik najvišje ameriške elite.
V imenu ameriške demokracije so bile napadene in sesute različne države, izvedeni številni puči, vključno v Ukrajini, ter atentati na nekooperativne politike vsepovsod po svetu.
O tem zelo nazorno govori John Perkins, ki je napisal knjigo Economic Hitman, Ekonomski plačan morilec, sodelavec CIA, ki je opravljal zanjo umazana dela podkupovanja in zastraševanja državnikov in politikov, dokler ni spoznal, kakšno nizkotno delo opravlja, se skesal in začel pisati in predavati o tem.
https://www.youtube.com/watch?v=btF6nKHo2i0&t=12s
Amerika je imperij, ki zelo brezobzirno zasleduje svoje interese. Sodobna Amerika ni več tista Amerika, ki je po 2. svetovni vojni pomagala Evropi in Japonski, da sta vstali iz ruševin. Po 2. svetovni vojni se je v Ameriki zgodil pravcati notranji puč, v katerem je oblast dejansko prevzela globoka država s pomočjo CIA in drugih obveščevalnih služb. Predsednik je le še figura, ki mora voditi politiko globoke države. Trump je nekaj poskusil po svoje, a ga je globoka država kmalu prizemljila in mu na koncu mandata ukradla volitve.
Kako realno deluje ameriška globoka država, govori še en žvižgač CIA, Kevin Shipp, ki je tudi spoznal globoko nedemokratičnost realnega ameriškega sistema oblasti in tudi predava o tem, kako globoka država obvladuje Ameriko v nasprotju z vsemi demokratičnimi standardi.
https://www.youtube.com/watch?v=xO-mcduYCEA&t=7s
Kdor misli, da se Amerika po svetu bori za demokracijo, je vsekakor v globoki zmoti: bori se za svoje interese. Trenutno je Ukrajina največja žrtev ameriškega demoimperializma.
AlojzZ
No, trdim, da je za razumevanje sveta boljša delitev na dobre in slabe. Trenutno so v USA in Rusiji na oblasti slabi. In ta trenutek traja že kar nekaj časa.
rasputin
Ključna razlika med ameriškim modelom prikrite avtokracije in ruskim ali kitajskim modelom odkrite avtokracije je v tem, da je v Ameriki dejanski suveren, to je globoka država, varno skrit v zakulisju političneg odra, v ospredju pa ga zastopa njegova politična lutka v obliki predsednika, medtem ko je v Rusiji ali Kitajski dejanski suveren tudi formalni suveren. Metode vladanja pa so povsod bolj ali manj enako brezobzirne tako na domačem planu kot zunanjem. Ukrajina se je znašla med dvema mlinskima kamnoma, to je med ameriškim globalnim hegemonizmom in ruskim lokalnim hegemonizmom. Cilj amerišjega imeprializma je zlomiti Rusijo kot lokalnega hegemona in si jo podrediti ter vključiti v svoj globalni imperij.
kdorkoli
Rusija pa se nasprotno od Amerike bori za demokracijo in ne za svoje interese, kajneda? Obdobje po hipijski rožnati revoluciji, ki je zajela Zahod v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in se nadaljevala v vedno večje nesmisle in pretiravanja okoli LGBT, forsiranja manjšin, jalovega pravičništva, obveznih ženskih kvot, nezaslišanega vpliva neke otročje Grete na politiko, oslarij o "enakosti" spolov, težnje po preoblikovanju družbe iz integrirane v atomizirano in tako dalje, je pustilo Zahod nemočen, dobesedno gol in bos pred nasilniki tipa Putin - kar je zločin nad zahodno civilizacijo. Putin je tega gotovo vesel in se mu zdi neumno, da ne bi izkoristil priložnosti, ko so nasprotniki na tleh. Bolj kot trepetajo pred spopadom in tretjo svetovno vojno, prej bo do te katastrofe tudi zares prišlo, če proti svoji nemoči Zahod nič ne ukrene! Če se bo s temi zdaj tako modernimi blodnjami v Ameriki in Evropi še nadaljevalo, bosta ena in druga zagotovo propadli! Kot kaže, Putin zdaj brez strahu pred odporom in maščevanjem lahko napade in do tal poruši ne samo Ukrajino, ampak tudi Berlin in Pariz, Evropa pa se bo od zadrege zaradi svoje nemoči samo neumno smehljala...
rasputin
Rusija pa se nasprotno od Amerike bori za demokracijo in ne za svoje interese, kajneda? +++++++ Kako naj človek resno in konstruktivno razpravlja z nekom, ki sogovorniku podtika laži, ker ne premore elementarne intelektualne poštenosti?? Preberi še enkrat, kar sem zapisal zgoraj: "Ključna razlika med ameriškim modelom PRIKRITE AVTOKRACIJE in ruskim ali kitajskim modelom ODKRITE AVTOKRACIJE je v tem, da je v Ameriki dejanski suveren, to je globoka država, varno skrit v zakulisju političneg odra, v ospredju pa ga zastopa njegova politična lutka v obliki predsednika, medtem ko je v Rusiji ali Kitajski dejanski suveren tudi formalni suveren."
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.