Misija mogoče? Kako levičarje prepričati, naj za predsednico republike izvolijo neoliberalno kapitalistko

Fotomontaža: Domovina, zajem slike: trafika24.si, Mladina.si, Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Nedeljski drugi krog predsedniških volitev ponuja naslednjo izbiro: zmernega, povezovalnega, bolj sredinskega kot desnega kandidata Anžeta Logarja ter kandidatko, katere vrednotni sistem bi najlažje označili za neoliberalno kapitalističnega.

Da je Nataša Pirc Musar neoliberalna kapitalistka, seveda samo po sebi ni nič narobe. Zadrega je v tem, da slovenska levica besede, kot so »neoliberalen«, »kapitalist« in podobno, uporablja kot psovke. In nazaj se niso držali niti v kampanji pred prvim krogom, ko so pred njo še skušali potisniti bolj socialistično pravovernega kandidata. Na njihovo nesrečo zdaj, ko morajo iste volivce prepričati, naj glasujejo proti Logarju, ne morejo trditi, da je NPM za »kandidatko tranzicijskega kapitala« označil osovraženi Janez Janša, temveč so jo tako etiketirali oni sami. In roko na srce, niso se zmotili.

Zato so levi mediji, prej polni naslovnic o kapitalskih hobotnicah, pretakanju premoženja med Slovenijo in davčnimi oazami in podobno, naenkrat obmolknili. Natančneje, zdaj raje slikajo Logarja z obraznimi potezami Janeza Janše in namigujejo, da je treba pač voliti »manjše zlo«. Pri čemer ne znajo povedati, kakšno zlo Anže Logar sploh je, kaj šele, zakaj je večje zlo od Pirc Musarjeve.

A kot že velikokrat poprej se levi propagandisti zanašajo na lenobno površinskost svojih volivcev ter na njihov spomin zlate ribice. S tem hočejo prekriti dejstvi, ki sta opazni kanček bolj razgledanemu volivcu: namreč da Anže Logar nikakor ni Janez Janša – ni mu podoben niti po karakterju ali izgledu niti po načinu političnega delovanja. In drugič, jasno je, da Nataša Pirc Musar ni leva kandidatka.
Povedano drugače, levičarji po srcu in prepričanju v drugem krogu volitev za predsednika republike tokrat nimajo svojega kandidata.

Povedano drugače, levičarji po srcu in prepričanju v drugem krogu volitev za predsednika republike tokrat nimajo svojega kandidata. Jasno, Nataša Pirc Musar vseeno odgovarja razmeroma velikemu bazenu tako imenovanih levoliberalnih volivcev. A ti so levi kvečjemu v smislu pripadnosti novodobnemu kulturnemu levičarstvu, v socialnem smislu pa nikakor ne, saj so največji koristniki dobrin tranzicijskega kapitalizma slovenskega tipa. Tistim, ki razumejo slovensko tranzicijo ter katera branža ljudi je iz nje potegnila največ, razumejo tudi, od kod Pirc Musarjevi podpora nekdaj prvega komunista Milana Kučana in bivšega predsednika prvorazrednih, Danila Türka.

A teh volivcev, brez pristnih levičarjev, vseeno ni dovolj za zmago nad Anžetom Logarjem. Zato bo vse odvisno, ali bodo slednji v manjku izbire volitve abstinirali, nemara oddali neveljavno glasovnico ali pa celo podprli kandidata Logarja. Nekaj takšnega je denimo napovedal dr. Marko Pavliha in doživel pravi pogrom s »svoje« strani. Opogumil se je tudi nekdanji član Socialnih demokratov, zdaj voditelj oddaje Faktor na TV3, Aljuš Pertinač, in se javno opredelil za Logarja.

https://twitter.com/Pertinacal/status/1590276362946109442



Zanimivo pa je, da najbolj radikalni aktivisti z levega obrobja zdaj skušajo leve volivce s strašenjem pred "mračnimi silami" mobilizirati k podpori kandidatki, ki pooseblja družbeni sistem, ki ga sicer tako črtijo in zaničujejo.

Kakorkoli, nedeljski razplet predsedniških volitev je težko napovedati, saj je v marsičem odvisen od tega, ali bodo volivci levo od sredine še stoprvič trznili na sprožilec glasovanja "proti", pri čemer zdaj to sploh ni osovraženi in demonizirani Janša, temveč desnosredinski kandidat povsem drugačnega profila. Vsekakor pa bo rezultat, kakršen koli že bo, podal odgovore na pomembna vprašanja glede narave volilnega odločanja pri nas, predvsem pa ponudil izhodišča za bodoče politične strategije tako levega, še bolj pa desnosredinskega pola slovenske politike.

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike