Misel dneva: Je “desni komunizem” boljši od “levega fašizma”?

Avatar
15

»Desni komunizem« ni nobena alternativa »levemu fašizmu«. Gre le za drugo stran istega kovanca.

Medijski konstrukti navideznih dihotomij, ki izhajajo iz različnih deklariranih izhodiščnih vrednot, se prej ali slej sesujejo in v praksi izenačijo kot totalitaristično razmišljanje in ravnanje, kjer se obe vrsti ekstremizmov poenotita v njunem priljubljenem pristopu eliminacije drugače mislečih: kompromitacija, diskreditacija, likvidacija. Utemeljitev vsebinskih razlogov je praviloma različna, a izvedbeni pristop popolnoma enak.

Pravi nasprotniki, kot alternativa »levičarskim fašistom«, tako niso »desničarski komunisti«, temveč iskreni demokrati. Katere lahko najdemo na obeh straneh političnega spektra. Le da so prepogosto tiho in s svojim molkom prispevajo k ekstremizaciji slovenskega političnega prostora. Tudi zaradi tega se prevelik del slovenskega naroda mentalno še vedno nahaja v letu 1945.

In zelo redko je zaznati indice, da se iz njega sploh želi, namerava premakniti.

Avtor pričujoče misli je dr. Zoran Vaupot, predavatelj na Katoliškem inštitutu

15 KOMENTARJI

  1. Odlično! Desni komunisti = Levi fašisti.

    Vsi fanatiki in ideološki fundamentalisti svoje edinozveličavne dogmatske resnice, bodi levi ali desni, so navsezadnje isti dogmatski nestrpneži, ki ne prenesejo nikogar, razen absolutnih somišljenikov, ki se brezpogojno podrejajo skupni stvari in ne izrazijo senčice dvoma v mesijansko pravilnost lastne ideologije in lastnih interesov. Kdor podvomi, je odpadnik. Kdor nasprotuje, je sovražnik.

    Demokratov, zavezanih človekovim pravicam in spoštovanju soljudi ter dejstev, pa ni nikjer. Tiranska miselnost vsepovsod, kamorkoli se človek obrne. Demokrati, kolikor so, so izobčenici, saj ni mesta zanje ne na levici ne desnici.

    • Desni komunisti = Levi fašisti je enako čustveni invalidni, hladni, zavrti ljudje z nizko samozavestjo ki se skrivajo za masko nasmeha ter prijaznosti in/ali nekontrolirani izbruhi pasivno/aktivne agresivnosti.

  2. Kdo je Desni Komunist?
    Prvi izmed njih, je bil Jezus. On se je boril za pravično družbo in bil dejaven med ljudmi. Po potrebi jih je okaral in učil dostojnega vedenja ter pridnega dela.

    Tudi to vlado mislim, da bi lahko gledali, da dela dobro – za vse ljudi.
    Vsi ukrepi se sprejemajo za DOBROBIT VSEH – in ne samo za Revolucionarje, ki so mentalno še vedno v Komunistični Jugoslaviji, kjer je bilo enim dovoljeno vse, drugim pa malo ali nič.

    Na žalost, tudi SODNIKI sodijo po Titovi praksi, kjer so imeli oblast in svobodo – izključno samo REVOLUCIONARJI.
    To danes zahtevajo tudi razgrajači po Ljubljani. US, jim pritrjuje, ker kljub škodi, ki jo razgrajači povzročajo v Ljubljani, še nobenega niso sodniki kaznovali.
    Kaznovani niso niti tisti, ki kričijo:”Ubi Janšu” in pošiljajo grozilna pisma njegovi ženi in otrokom.

  3. Kako zelo se politični ekstremizmi skozi zgodovino privlačijo ter zasvojijo množice in kako zlahka najdejo pragmatični operativni skupni jezik, je pred dnevi pokazal tudi odličen dokumentarec HRT o zgodovini Pavelićevega ustaškega gibanja in o zloglasni NDH, kjer so dokumentirano spregovorili tudi o tesnem predvojnem operativnem sodelovanju Pavelićevih ustašev in Titovih komunistov, saj so bili oboji kot posebej družbeno nevarni ekstremisti enako preganjani in zatirani s strani srbsko unitaristične policije in pravosodja Kraljevine SHS.
    O nepričakovani naklonjenosti ali vsaj strpnosti paravojaških enot KPJ/KPS do zasedbene fašistične italijanske vojske pa govori tudi spregledano dejstvo, da je po kapitulaciji fašistične Italije del fašistične vojske operativno z orožjem prestopil k partizanom ter da ne paravojaške enote KPJ/KPS ne civilni organi oblasti niso po italijanski kapitulaciji pred sodišče postavili nobenega omembe vrednega višjega oficirja fašistične armade. Nasprotno, najvišjim fašističnim oficirjem okupatorjev so po kapitulaciji partizani celo zagotovili varen prevoz in oboroženo spremstvo vse do meje lastnega osvobojenega ozemlja.
    Sicer pa tudi iz zgodovine umetnosti, zlasti pomenljivega in vplivnega italijanskega in ruskega futurizma, lahko razberemo velike sorodnosti med obema totalitarnima ideologijama ter zločinskima praksama fašizma in komunizma.

  4. Navigator odličen komentar. Avtor dr. Zoran Vavpot je očitno odličen mislec s skovanko desni komunisti, je dobro opisal tega, ki ga je spoznala celo Kraševka.
    Posredno je torej temu povedal, da se kot desni komunist v ničemer ne loči od levih fašistov.
    Odlični silogizem avtorja, čestitke za intelektualni presežek.

  5. Odgovor, kdo je bil na napačni strani zgodovine v zvezi z morda največjo načrtno vodeno zaroto v zgodovini človeštva, bo prinesel čas. Akterji te zarote vsakogar, ki se dokoplje do dejstev, ki jo razkrivajo, brž obtožijo, da je konspiracionist, teoretik zarote, da širi fake news, da ni strokovnjak, če slučajno je, pa ga poklicno in človeško diskreditirajo-likvidirajo.

    Večino tega, kar globalna elita razume kot grožnjo sebi in svojim načrtom, izgine iz družbenih omrežij in drugih spletnih platform. To, kar smo še ne tako daleč nazaj mislili, da počno le totalitarni režimi kot je kitajski ali iranski, namreč cenzurirajo internet in sploh vse medije, je postalo na Zahodu splošna praksa. Razlika je samo v tem, da tega ne počne formalno država, temveč medijske korporacije na podlagi svojih internih predpisov. To tudi jasno kaže, kdo dejansko vlada Zahodu: multinacionalke, velike korporacije oziroma oligarhija, ki jih poseduje: plutokracija. Demokracija je zgolj privid in tudi ta se postopno razblinja.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime