Miroslav Mozetič: Brez demokracije ni pravne države
POSLUŠAJ ČLANEK
Čas okrog božiča je tudi čas, kamor spadajo nekateri najpomembnejši dogodki v zgodovini Slovenije, pravi Miroslav Mozetič v prilogi Družine Slovenski čas (prispevek je bil zatem objavljen tudi na portalu Časnik). V tem času smo se odločili za svojo lastno državo, sprejeli smo prvo lastno ustavo, sestal se je prvi državni zbor. Zato je prav, da se ob dnevu samostojnosti in enotnosti spominjamo vseh teh dogodkov in smo nanje ponosni.
Dodaja, da je verjetno marsikdo razočaran, ker se niso izpolnile sanje tistega časa, ga sam s ponosom praznuje. Ostaja prepričan, da so bili ti dogodki vrhunec prizadevanj in obenem uresničitev sanj vseh Slovenk in Slovencev, ki jim je Slovenija ljuba. Takrat se je začela zahtevna pot udejanjanja tistega, kar smo želeli z lastno državo doseči. Tu se začenja tudi naša odgovornost in spraševanje, kaj smo za to storili.
Nadaljuje z mislijo Gustava Radbrucha, ki pravi, da edinole demokracija zagotavlja pravno državo:
»Prizadevati si moramo za pravičnost, istočasno upoštevati pravno varnost, saj je del pravičnosti, iti znova. moramo zgraditi pravno državo, ki mora po možnosti zadostiti obema idejama. Demokracija je gotovo hvalevredna dobrina, pravna država pa je kakor vsakdanji kruh, kakor pitna voda in kakor zrak za dihanje, in najboljše pri demokraciji je prav to; da je edina primerna, da zagotavlja pravno državo.«
Demokratična je le država, ki temelji na svobodi posameznika in svobodni družbi. Svoboden pa je le tisti subjekt, ki sam odloča o svojem mišljenju in delovanju. Njegovo dostojanstvo, varnost in zasebnost so posebej varovane vrednote.
Posebno nalogo varovanja vrednot ima ustavno sodišče. To ravnanje oblastnih organov varuje z ustavnimi načeli, človekovimi pravicami in osebnimi svoboščinami. Samo tako nimamo države, kjer oblast vlada s pravom, ampak takšno, kjer vlada pravo.
Ob tem dodaja, da je žal v naši državi zaznati vedno manj demokratičnosti in vladavine prava in vedno več vladanja s pravom. To pa je bliže avtokratskemu sistemu in je daleč od demokratičnosti, kakršno zagotavlja naša ustava.
Eno od načel pravne države je vezanost vseh treh vej oblasti na ustavo in zakone, kar pomeni tudi spoštovanje odločb sodišč, zlasti ustavnega sodišča. Vendar, pravi, pa temu ni tako. Ob tem ostro opomni ministra za šolstvo, da je njegova izjava, ko pravi, da uresničitev odločbe ni prioriteta koalicijske pogodbe in vlade, popolnoma nesprejemljiva.
Vlado opominja tudi, naj si nikar ne skuša podrediti svobode govora oziroma svobode izražanja misli, saj je to najhujši napad na posameznika in pravno državo. Ob teh poizkusih nam ne sme biti vseeno. Samo demokracija je sposobna vzpostaviti pravno državo - naša svoboda in naša demokracija pa sta trenutno na resni preizkušnji.
Včasih ga prešine misel, da smo morda zabredli že pregloboko. Takrat se spomni dogodkov pred 23. decembrom 1990. Takrat smo bili še bolj globoko, z nedemokratično ustavo in zakonodajo, ki ni dopuščala svobode govora. In uspeli. Zakaj ne bi mogli uspeti tudi sedaj?
Dodaja, da je verjetno marsikdo razočaran, ker se niso izpolnile sanje tistega časa, ga sam s ponosom praznuje. Ostaja prepričan, da so bili ti dogodki vrhunec prizadevanj in obenem uresničitev sanj vseh Slovenk in Slovencev, ki jim je Slovenija ljuba. Takrat se je začela zahtevna pot udejanjanja tistega, kar smo želeli z lastno državo doseči. Tu se začenja tudi naša odgovornost in spraševanje, kaj smo za to storili.
Svoboda posameznika in svobodna družba
Nadaljuje z mislijo Gustava Radbrucha, ki pravi, da edinole demokracija zagotavlja pravno državo:
»Prizadevati si moramo za pravičnost, istočasno upoštevati pravno varnost, saj je del pravičnosti, iti znova. moramo zgraditi pravno državo, ki mora po možnosti zadostiti obema idejama. Demokracija je gotovo hvalevredna dobrina, pravna država pa je kakor vsakdanji kruh, kakor pitna voda in kakor zrak za dihanje, in najboljše pri demokraciji je prav to; da je edina primerna, da zagotavlja pravno državo.«
Demokratična je le država, ki temelji na svobodi posameznika in svobodni družbi. Svoboden pa je le tisti subjekt, ki sam odloča o svojem mišljenju in delovanju. Njegovo dostojanstvo, varnost in zasebnost so posebej varovane vrednote.
Posebno nalogo varovanja vrednot ima ustavno sodišče. To ravnanje oblastnih organov varuje z ustavnimi načeli, človekovimi pravicami in osebnimi svoboščinami. Samo tako nimamo države, kjer oblast vlada s pravom, ampak takšno, kjer vlada pravo.
Ob tem dodaja, da je žal v naši državi zaznati vedno manj demokratičnosti in vladavine prava in vedno več vladanja s pravom. To pa je bliže avtokratskemu sistemu in je daleč od demokratičnosti, kakršno zagotavlja naša ustava.
Temelji pod udarom
Eno od načel pravne države je vezanost vseh treh vej oblasti na ustavo in zakone, kar pomeni tudi spoštovanje odločb sodišč, zlasti ustavnega sodišča. Vendar, pravi, pa temu ni tako. Ob tem ostro opomni ministra za šolstvo, da je njegova izjava, ko pravi, da uresničitev odločbe ni prioriteta koalicijske pogodbe in vlade, popolnoma nesprejemljiva.
Brez svobode izražanja ni demokracije
Vlado opominja tudi, naj si nikar ne skuša podrediti svobode govora oziroma svobode izražanja misli, saj je to najhujši napad na posameznika in pravno državo. Ob teh poizkusih nam ne sme biti vseeno. Samo demokracija je sposobna vzpostaviti pravno državo - naša svoboda in naša demokracija pa sta trenutno na resni preizkušnji.
Zakaj ne bi mogli uspeti tudi sedaj?
Včasih ga prešine misel, da smo morda zabredli že pregloboko. Takrat se spomni dogodkov pred 23. decembrom 1990. Takrat smo bili še bolj globoko, z nedemokratično ustavo in zakonodajo, ki ni dopuščala svobode govora. In uspeli. Zakaj ne bi mogli uspeti tudi sedaj?
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
3 komentarjev
MEFISTO
V odloćbi na ustavo pritožbo, ki jo je podpisal Miroslav Mozetič, je zapisano, da zapor nima nepopravljivih posledic.
Ker je svoboda najvišje cenjena dobrina in ker je v zvezdah zapisano, kako dolgo bo živel posameznik, in nič več ter nič manj, me resno zanima, kako je mogoče popraviti posledice krivičnega zapora.
Mu bo ustavno sodišče, ko bo prišel njegov čas, za toliko časa podaljšalo življenje, kolikor ga je po krivici prebil v zaporu?
MEFISTO
Brez demokracije ni pravne države.
Resnično globokoumna misel.
Kraševka
Spoštovani sodnik Miroslav Mozetič je pokončen mož, ki loči seme od plevela. Nalil nam je "čistega vina" in nakazal, da moramo DEMOKRACIJO varovati. Obdržati moramo pravico SVOBODE govora, ki smo si jo pridobili šele z OSAMOSVOJITVIJO. Ljudje, ki jim OSAMOSVOJITEV ni vrednota, pa obožujejo ENOPARTIJSKI sistem, ki ga sedaj obujajo "s sovražnim govorom".
Klančar, res je tako.
Slovenski štor ob 17,14
Vse kar ste napisali je živa resnica. Dvomite o enotnosti leta 1990 in 1991 - in ta dvom je upravičen.
Na plebiscitu je bilo 88% Prebivalcav Slovenije ZA.
Danes pa nam DRŽAVO VODI le tistih (z malimi izjemami) 12% , ki takrat niso bili ZA. In to se čuti, ker se JUNAKE osamosvojitve dejansko blati in če se le da - tudi zapre. Ljudje, ki so z neodplačevanjem KREDITOV, dejansko OKRADLI BANKO, pa niso stopili niti pred sodnika - kaj šele v zapor.
In tu se pokaže Mozetičeva misel, da se pri nas vlada s PRAVOM. Moralo pa bi vladati PRAVO - enako za Tovšakovo, Jankoviča, Rigelnika, kot Bavčarja, Janšo, Radana in patra Strehovca. Tu pa lahko vsak vidi, da so nekateri nedotakljivi, medtem, ko se druge lahko obtoži brez trdnih dokazov.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.