Miroslav Mozetič: Brez demokracije ni pravne države

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Čas okrog božiča je tudi čas, kamor spadajo nekateri najpomembnejši dogodki v zgodovini Slovenije, pravi Miroslav Mozetič v prilogi Družine Slovenski čas (prispevek je bil zatem objavljen tudi na portalu Časnik). V tem času smo se odločili za svojo lastno državo, sprejeli smo prvo lastno ustavo, sestal se je prvi državni zbor. Zato je prav, da se ob dnevu samostojnosti in enotnosti spominjamo vseh teh dogodkov in smo nanje ponosni.

Dodaja, da je verjetno marsikdo razočaran, ker se niso izpolnile sanje tistega časa, ga sam s ponosom praznuje. Ostaja prepričan, da so bili ti dogodki vrhunec prizadevanj in obenem uresničitev sanj vseh Slovenk in Slovencev, ki jim je Slovenija ljuba. Takrat se je začela zahtevna pot udejanjanja tistega, kar smo želeli z lastno državo doseči. Tu se začenja tudi naša odgovornost in spraševanje, kaj smo za to storili.

Svoboda posameznika in svobodna družba


Nadaljuje z mislijo Gustava Radbrucha, ki pravi, da edinole demokracija zagotavlja pravno državo:

»Prizadevati si moramo za pravičnost, istočasno upoštevati pravno varnost, saj je del pravičnosti, iti znova. moramo zgraditi pravno državo, ki mora po možnosti zadostiti obema idejama. Demokracija je gotovo hvalevredna dobrina, pravna država pa je kakor vsakdanji kruh, kakor pitna voda in kakor zrak za dihanje, in najboljše pri demokraciji je prav to; da je edina primerna, da zagotavlja pravno državo.«

Demokratična je le država, ki temelji na svobodi posameznika in svobodni družbi. Svoboden pa je le tisti subjekt, ki sam odloča o svojem mišljenju in delovanju. Njegovo dostojanstvo, varnost in zasebnost so posebej varovane vrednote.

Posebno nalogo varovanja vrednot ima ustavno sodišče. To ravnanje oblastnih organov varuje z ustavnimi načeli, človekovimi pravicami in osebnimi svoboščinami. Samo tako nimamo države, kjer oblast vlada s pravom, ampak takšno, kjer vlada pravo.

Ob tem dodaja, da je žal v naši državi zaznati vedno manj demokratičnosti in vladavine prava in vedno več vladanja s pravom. To pa je bliže avtokratskemu sistemu in je daleč od demokratičnosti, kakršno zagotavlja naša ustava.

Temelji pod udarom


Eno od načel pravne države je vezanost vseh treh vej oblasti na ustavo in zakone, kar pomeni tudi spoštovanje odločb sodišč, zlasti ustavnega sodišča. Vendar, pravi, pa temu ni tako. Ob tem ostro opomni ministra za šolstvo, da je njegova izjava, ko pravi, da uresničitev odločbe ni prioriteta koalicijske pogodbe in vlade, popolnoma nesprejemljiva.

Brez svobode izražanja ni demokracije


Vlado opominja tudi, naj si nikar ne skuša podrediti svobode govora oziroma svobode izražanja misli, saj je to najhujši napad na posameznika in pravno državo. Ob teh poizkusih nam ne sme biti vseeno. Samo demokracija je sposobna vzpostaviti pravno državo - naša svoboda in naša demokracija pa sta trenutno na resni preizkušnji.

Zakaj ne bi mogli uspeti tudi sedaj?


Včasih ga prešine misel, da smo morda zabredli že pregloboko. Takrat se spomni dogodkov pred 23. decembrom 1990. Takrat smo bili še bolj globoko, z nedemokratično ustavo in zakonodajo, ki ni dopuščala svobode govora. In uspeli. Zakaj ne bi mogli uspeti tudi sedaj?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30