Cerar odstira tančico pogajanj s sindikati: SVIZ je za učitelje zahteval več kot dobijo zdravniki in univerzitetni profesorji
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Sindikati sodijo med največje poražence odstopa predsednika vlade Mira Cerarja. Bolj ali manj je jasno, da dogovor ni bil sklenjen, ker so sindikalni voditelji, predvsem generalni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj, enostavno hoteli preveč. Zmotno so namreč ocenili, da bo vlada tik pred volitvami pripravljena pristati na vse za ohranitev socialnega miru.
Ob današnjih poslanskih vprašanjih v parlamentu je predsednik vlade dr. Miro Cerar neposredno razkril sindikalne zahteve, ki jim enostavno niso mogli ugoditi. Kot je dejal, so ponekod zahtevali tudi do 30 odstotkov višje plače, za osnovnošolske in srednješolske učitelje pa povišico, s katero bi bili bolje plačani od zdravnikov in profesorjev na univerzah.
Prvi dve poslanski vprašanji predsedniku vlade v odstopu sta prišli s strani opozicijskih Levice in NSi. Luko Mesca je zanimalo, od kod vlada črpa legitimnost za investicijo 1,2 milijarde evrov v posodobitev Slovenske vojske na način vzpostavitve dveh bataljonskih bojnih skupin, oziroma, kot so to razumeli v Levici, za "oborožitvene zahteve zveze NATO".
Cerar je odgovoril, da legitimnost in obveza prihajata iz referendumske odločitve Slovencev za pridružitev zvezi NATO ter poudaril, da je Slovenija med članicami, ki k zavezništvu najmanj prispevajo. Samostojna obramba izven zveze pa bi nas stala mnogo več.
Mesec, katerega stranka se zavzema za izstop iz NATO, seveda z odgovorom ni bil zadovoljen.
Jernej Vrtovec iz NSi se je najprej vprašal, kaj imajo danes ljudje od vse te "bleščeče gospodarske rasti", ki smo ji priča v državi tekom Cerarjevega mandata.
"Občudujem tiste upokojence ... ki so sposobne preživeti s 400 evri pokojnine. Poslovno okolje je zelo počasno, okorno. 8 tisoč mladih se vsako leto izseli iz države in išče priložnosti drugje, v razsulu je pa zlasti naše zdravstvo," je našteval. Nato pa je premieru postavil vrsto vprašanj, med drugim o ukrepih in pripravljenosti vlade za novo krizo ter o tem, kaj so po njegovem mnenju ključni izzivi ki čakajo Slovenijo naslednjem obdobju.
V odgovor je Cerar naštel posledice gospodarske rasti, ki jih že nekaj časa interpretira kot vladne uspehe, pri čemer ni navedel konkretnih vladnih ukrepov, ki naj bi k temu pripomogli. "Naj povem zelo jasno, da so praktično vsi, s kakšno redko izjemo v mandatu naše Vlade, tako v gospodarstvu kot v javni upravi, dobili več, povsod so se plače navzgor, povsod se je standard nekoliko dvignil, revščine je nekoliko manj, tudi pokojnine smo postavili za tiste s polno delovno dobo na minimalno 500 evrov," je našteval, brez obrazložitve, kako jim je to uspelo.
Kot največji izziv pa je izpostavil demografski problem, ki po njegovem pokrije veliko področij. Ob tovrstni diagnozi pa ponovno ni predstavil konkretnih idej in pogledov, kako se ga lotiti, omenil je zgolj potreben ključen korak v smeri pokojninske reforome, ki čaka novo vlado ter sprejetje strategije dolgožive družbe do leta 2030.
Obenem je Cerar pohvalil ZUJF, ki je po njegovem uvedel nekatere ukrepe, ki so bili v času hude krize potrebni. "Vendar je ZUJF tudi prinesel zelo hudo uro v našo javno sfero, med naše zaposlene," je še ocenil.
Tretje vprašanje je prišlo s strani koalicijskih poslancev, a ni bilo nič kaj koalicijsko prijazno, kot je to običajno. Franc Jurša iz DeSUS-a je Cerarju očital nesprejetje dogovora s sindikati in neodpravo krivic za upokojence.
"Zaradi nefunkcionalnosti Vlade ste z odstopom pustili na cedilu predvsem najrevnejše skupine ljudi, med katere spadajo tudi nezaposleni v javnem sektorju," je dejal Jurša.
V odgovoru je Cerar odstrl tančico pogajanj predvsem s sindikatom vzgoje in izobraževanja SVIZ. Dejal je, da so se z odpravo anomalij plače zaposlenih v javnem sektorju minulo leto povišale 62 tisoč zaposlenim tudi do 36 %, sorazmerno največjega deleža povišanja plač so bili deležni v plačni skupini J, torej čistilke, hišniki in drugi najslabše plačani. Za enak odstotek pa se naj bi plače povišale zaposlenim do 26 plačnega razreda, kjer so medicinske sestre, pomočnice vzgojiteljic, vojaki, policisti in ostali.
Po Cerarjevih besedah je finančni učinek povišanja plač tem skupinam znašal 71,4 milijone evrov, v kar ni vključeno povišanje plač zdravnikom in direktorjev.
"Poglejte, zahteve sindikatov so bile ponekod tudi do 30 % višje plače. To je bilo enostavno za pet plačnih razredov. To je bilo previsoko," je pojasnjeval premier. Izpostavil je, da naslednje leto prenehata veljati še zadnja dva ukrepa ZUJF, napredovanja in izplačevanja redne delovne uspešnosti. "Tako bodo v letu 2019 javni uslužbenci napredovali celo dvakrat, nekateri celo trikrat. Oboje skupaj je vredno 170 milijonov."
In čeprav so, kot pravi, sindikatom povedali, da ne morejo imeti obojega, torej izpolnitve vseh strokovnih zahtev, pa še sprostitve obeh varčevalnih ukrepov, saj bi to skupaj pomenilo 1,15 milijarde evrov, se predvsem sindikat SVIZ tistega usodnega popoldneva za to ni zmenil.
"Postavljali so še nove zahteve po še višjih plačah," je potožil Cerar.
Kot je še dejal, je vlada v izhodišča zapisala, da se razlike do zdravnikov odpravijo, pa so kljub temu hoteli še več. "Za osnovne in srednješolske učitelje so želeli po 20 % višje plače, kar pomeni, da bi bili plačani bolje kot zdravniki in bolje kot profesorji na univerzah."
Zato, kljub temu, da si je tega želel, pogajanj s sindikati ni mogel zapreti, je končal odhajajoči predsednik vlade.
Sindikati sodijo med največje poražence odstopa predsednika vlade Mira Cerarja. Bolj ali manj je jasno, da dogovor ni bil sklenjen, ker so sindikalni voditelji, predvsem generalni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj, enostavno hoteli preveč. Zmotno so namreč ocenili, da bo vlada tik pred volitvami pripravljena pristati na vse za ohranitev socialnega miru.
Ob današnjih poslanskih vprašanjih v parlamentu je predsednik vlade dr. Miro Cerar neposredno razkril sindikalne zahteve, ki jim enostavno niso mogli ugoditi. Kot je dejal, so ponekod zahtevali tudi do 30 odstotkov višje plače, za osnovnošolske in srednješolske učitelje pa povišico, s katero bi bili bolje plačani od zdravnikov in profesorjev na univerzah.
Prvi dve poslanski vprašanji predsedniku vlade v odstopu sta prišli s strani opozicijskih Levice in NSi. Luko Mesca je zanimalo, od kod vlada črpa legitimnost za investicijo 1,2 milijarde evrov v posodobitev Slovenske vojske na način vzpostavitve dveh bataljonskih bojnih skupin, oziroma, kot so to razumeli v Levici, za "oborožitvene zahteve zveze NATO".
Cerar je odgovoril, da legitimnost in obveza prihajata iz referendumske odločitve Slovencev za pridružitev zvezi NATO ter poudaril, da je Slovenija med članicami, ki k zavezništvu najmanj prispevajo. Samostojna obramba izven zveze pa bi nas stala mnogo več.
Mesec, katerega stranka se zavzema za izstop iz NATO, seveda z odgovorom ni bil zadovoljen.
Jernej Vrtovec iz NSi se je najprej vprašal, kaj imajo danes ljudje od vse te "bleščeče gospodarske rasti", ki smo ji priča v državi tekom Cerarjevega mandata.
"Občudujem tiste upokojence ... ki so sposobne preživeti s 400 evri pokojnine. Poslovno okolje je zelo počasno, okorno. 8 tisoč mladih se vsako leto izseli iz države in išče priložnosti drugje, v razsulu je pa zlasti naše zdravstvo," je našteval. Nato pa je premieru postavil vrsto vprašanj, med drugim o ukrepih in pripravljenosti vlade za novo krizo ter o tem, kaj so po njegovem mnenju ključni izzivi ki čakajo Slovenijo naslednjem obdobju.
V odgovor je Cerar naštel posledice gospodarske rasti, ki jih že nekaj časa interpretira kot vladne uspehe, pri čemer ni navedel konkretnih vladnih ukrepov, ki naj bi k temu pripomogli. "Naj povem zelo jasno, da so praktično vsi, s kakšno redko izjemo v mandatu naše Vlade, tako v gospodarstvu kot v javni upravi, dobili več, povsod so se plače navzgor, povsod se je standard nekoliko dvignil, revščine je nekoliko manj, tudi pokojnine smo postavili za tiste s polno delovno dobo na minimalno 500 evrov," je našteval, brez obrazložitve, kako jim je to uspelo.
Kot največji izziv pa je izpostavil demografski problem, ki po njegovem pokrije veliko področij. Ob tovrstni diagnozi pa ponovno ni predstavil konkretnih idej in pogledov, kako se ga lotiti, omenil je zgolj potreben ključen korak v smeri pokojninske reforome, ki čaka novo vlado ter sprejetje strategije dolgožive družbe do leta 2030.
Obenem je Cerar pohvalil ZUJF, ki je po njegovem uvedel nekatere ukrepe, ki so bili v času hude krize potrebni. "Vendar je ZUJF tudi prinesel zelo hudo uro v našo javno sfero, med naše zaposlene," je še ocenil.
Sindikati so zahtevali več in več
Tretje vprašanje je prišlo s strani koalicijskih poslancev, a ni bilo nič kaj koalicijsko prijazno, kot je to običajno. Franc Jurša iz DeSUS-a je Cerarju očital nesprejetje dogovora s sindikati in neodpravo krivic za upokojence.
"Zaradi nefunkcionalnosti Vlade ste z odstopom pustili na cedilu predvsem najrevnejše skupine ljudi, med katere spadajo tudi nezaposleni v javnem sektorju," je dejal Jurša.
V odgovoru je Cerar odstrl tančico pogajanj predvsem s sindikatom vzgoje in izobraževanja SVIZ. Dejal je, da so se z odpravo anomalij plače zaposlenih v javnem sektorju minulo leto povišale 62 tisoč zaposlenim tudi do 36 %, sorazmerno največjega deleža povišanja plač so bili deležni v plačni skupini J, torej čistilke, hišniki in drugi najslabše plačani. Za enak odstotek pa se naj bi plače povišale zaposlenim do 26 plačnega razreda, kjer so medicinske sestre, pomočnice vzgojiteljic, vojaki, policisti in ostali.
Po Cerarjevih besedah je finančni učinek povišanja plač tem skupinam znašal 71,4 milijone evrov, v kar ni vključeno povišanje plač zdravnikom in direktorjev.
Miro Cerar: "Plače v javnem sektorju že tretje leto zaporedoma rastejo hitreje kot v zasebnem sektorju, pri čemer je masa sredstev za plače v obdobju te vlade zrasla za več kot 10 %. Plače so se mnogim zaposlenim, tudi tisti, ki niso direktorji in zdravniki, povišali tudi za 16 ali celo 20 % za opravljanje istega dela. Trditev, da javni uslužbenci torej ne čutijo posledic visoke gospodarske rasti pri svojih plačah ne drži in je neresnična."
"Poglejte, zahteve sindikatov so bile ponekod tudi do 30 % višje plače. To je bilo enostavno za pet plačnih razredov. To je bilo previsoko," je pojasnjeval premier. Izpostavil je, da naslednje leto prenehata veljati še zadnja dva ukrepa ZUJF, napredovanja in izplačevanja redne delovne uspešnosti. "Tako bodo v letu 2019 javni uslužbenci napredovali celo dvakrat, nekateri celo trikrat. Oboje skupaj je vredno 170 milijonov."
In čeprav so, kot pravi, sindikatom povedali, da ne morejo imeti obojega, torej izpolnitve vseh strokovnih zahtev, pa še sprostitve obeh varčevalnih ukrepov, saj bi to skupaj pomenilo 1,15 milijarde evrov, se predvsem sindikat SVIZ tistega usodnega popoldneva za to ni zmenil.
"Postavljali so še nove zahteve po še višjih plačah," je potožil Cerar.
Kot je še dejal, je vlada v izhodišča zapisala, da se razlike do zdravnikov odpravijo, pa so kljub temu hoteli še več. "Za osnovne in srednješolske učitelje so želeli po 20 % višje plače, kar pomeni, da bi bili plačani bolje kot zdravniki in bolje kot profesorji na univerzah."
Zato, kljub temu, da si je tega želel, pogajanj s sindikati ni mogel zapreti, je končal odhajajoči predsednik vlade.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
6 komentarjev
slovenc sm
Cerar naj neha jamrati. Njegov problem je bil, da se je pustil izsiljevati. Če bi imel sposobne ljudi, bi ti pripravili predlog za pogajanja in jih vodili. V primeru izsiljevanja bi jim dal ultimat.
Je pa dejstvo, da ima Štrukelj močno zaslombo in da je proti njemu težko zmagati. V tem primeru bi morali zadevo napihniti pri ostalih ljudeh, da bi prišlo do upora ne-učiteljev.
Kraševka
Ko bodo šolniki odločno nastopili proti Štruklju, si bodo izboljšali, z novim sindikalistom, tudi druge pogoje, ki bi doprinesli k boljšemu in lažjemu delu in plači. Sama plača brez drugih sprememb pa ugleda učiteljev ne bi povečala. Nujno je, da po toliko letih menjajo sindikalista Štrukla, ki jim dela škodo.
Rajko Podgoršek
Se strinjam. Škoda, ker šolniki s tem delajo slabo uslugo sebi in ugledu njihovih poklicev. Ogromno je dobrih šolnikov, ogromno je mladih zagretih učiteljev na vseh stopnjah, ampak ugled učitelja je v zadnjih 15 letih izgubil OGROMNO. To lahko potrdim iz pogovorov s številnimi znanci, prijatelji, spremljanjem mnenja ljudi po forumih.
AlojzZ
??? Mislim, da vi ne razumete sodobne družbe. Namen šole je vzgoja poslušnega državljana in odličnega potrošnika in šola, to je učitelji, to tudi delajo. Sicer prikrita rdeča diktatura pade. Nizka plača učiteljev, da ni privlačna za boljši del študentov, gre še kako v ta smisel! Torej! Odlična plača in nadzor staršev z možnostjo odpuščanja ravnateljev in učiteljev so osnova za izboljšanje šolstva. Ne moreš imeti dobrega šolstva, če se boljši študentje izogibajo pedagoške fakultete.
romanos1
Mal pa hoče biti žrtev!
AlojzZ
Ni Cerar odstopil, le Kučan je vodo potegnil! (anonimni komentator)
Smem vprašati, zakaj uredništvo Domovine dela reklamo za Cerarja? Možakar se je etično in on in sploh tako onesnažil, da ni več primeren sogovornik. Če hočete omalovaževati učitelje, lahko postavite vprašanja sledečega tipa:
Punčka gre z največjim veseljem prvič v šolo, po parih letih pa z odporom. Po koncu srednje šole pa zahteva, da damo učitelje na minimalca. Učitelji, zakaj? Ste se sploh kdaj to vprašali?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.