Mirko Krašovec čist pred posvetnim sodiščem. Tudi pred Bogom?

Vir osnovne foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Višje sodišče v Celju je v Celoti zavrnilo pritožbo tožilstva na lansko oprostilno sodbo v zadevi Betnava.

Zadeva ima že brado, saj je bil Krašovec v tej zadevi že decembra 2013 obsojen na dveletno zaporno kazen. Po uspešni pritožbi je bil obsojen tudi drugič, takrat na tri leta zapora. A tudi drugič je vrhovno sodišče tožbo razveljavilo in vrnilo soljenje na prvo stopnjo, tokrat z novim senatom, ki je Krašovca lani oprostil.

Sodba je v tem trenutku pravnomočna. Zadeva je tako dokončno zaključena, v vsakem primeru pa bi zadeva zastarala s 14. septembrom.

Mirko Krašovec je v zadevi Betnava, v nasprotju z zloglasno Hildo Tovšak, Karlom Bogatinom in Antonom Ekartom, uradno nedolžen. Slednji so leta 2013 krivdo priznali in kazen tudi že odslužili. Ob vsem velja dodati, da finančnih posledic goljufije ni, sredstva so bila vrnjena državi že leta 2011.

Odprta je še zadeva Mladinska knjiga


Krašovec je celoten razplet tudi danes, tako kot vedno do sedaj, pospremil z molkom. Preko svojega zagovornika, odvetnika Velimirja Cugmasa, pa je obljubil, da bo jeseni, ko bo znan tudi pravnomočni razplet zadeve Mladinska knjiga, podal svoj komentar. Trenutno kaže, da bo tudi v tej zadevi oproščen. Sodba na prvi stopnji je namreč zanj pozitivna.

Krašovec je (bil) simbol potopa Mariborske nadškofije


Sodba v delu javnosti sproža burne odzive. Krašovec je namreč bil eden od glavnih ideologov pri snovanju načrta za gospodarski vzpon Mariborske škofije vse od osemdesetih let dalje. Dokler je šlo škofiji dobro, se ob to ni obregnil nihče. Ko pa so se temelji celotnega sistem začeli majati in se na koncu tudi podrli, je padel v nemilost.

Pravosodni sistem ga sicer za zlom škofije nikoli ni kaznoval. Zadevi, ki sta trenutno aktualni, s tem nista neposredno povezani in v primeru Betnava je sedaj tudi uradno potrjeno, da je bil ključni dogovor o goljufiji v zvezi s pridobitvijo evropskih sredstev sprejet za njegovim hrbtom, oziroma brez njegovega napeljevanja na to.

Cerkvena kazen ni izostala


Krašovec v cerkvenih vrstah ni imel zgolj občudovalcev, temveč tudi ostre kritike. Zato ni presenetljivo, da je do sedaj najhujšo kazen prejel s strani cerkvenih institucij. Te so mu odvzele cerkvene nazive, katere je kot duhovnik pridobil in za eno leto kazensko premestile v samostan v sosednjo Avstrijo. Tudi tam se je moral držati izven javnega življenja. Ker je nekomu prišlo na uho, da o svojem trenutnem položaju ni bil povsem tiho, je bila njegova kazen razglašena tudi javno.

Tudi proti Cerkvi nastrojeni komentatorji grdo o slovenskih sodiščih


Čeprav so osrednji mediji v minulih letih kot tiste, ki slovenskih sodnikov in sodišč ne priznavajo, oziroma se o njih izražajo grdo, nestrpno ali celo sovražno, izpostavljali tako imenovane "vztrajnike", torej privržence Janeza Janše, oprostilne sodbe kot je Kraševčeva kažejo, da imajo somišljenike tudi globoko na levi, oziroma anticerkveni strani.

Po današnjimi novicami o Kraševčevi oprostitvi smo lahko med drugim brali mnenja, da  so bila "v socializmu so bila sodišča v primerjavi s sedanjimi mnogo pravičnejša," saj so dandanes "zaradi 124 evrov dolga prodali dolžnikovo hišo, cerkveni gospodarstvenik pa je zaradi velike goljufije oproščen".

Komentator Partizan Miha je zapisal: "Samo en mi naj reče, da imamo pri nas rdeča sodišča !! Pa kje ste sedaj svečkarji ? To je še en dokaz, da imamo pri nasr es krivosodje, vas pa nikjer ?!" ter "Za tako sodbo bi bilo treba kres prižgati pred sodiščem, ne svečko." 

Ljubimica pa: "Ha haha aha aha ... narod samih poštenjakarjev. Ne vem, čemu sploh še potrebujemo sodišča. Brezvezen strošek."

Dvom v pravosodni sistem ter nestrpne oblike izražanja torej ne poznajo ideoloških meja.

KOMENTAR: Uredništvo
Vse nas čaka še Božja sodba
Morda slovenskim sodiščem lahko zaupamo do te mere, da po tolikih letih pravdanja, presojanja, razveljavljanja in kar še je teh dejanj, na koncu vendarle pripeljejo do ustrezne presoje o (ne)zakonitosti posameznikovega ravnanja. Verjamemo lahko, da je nekdanji ekonom zavožene in zbankrotirane Mariborske nadškofije Mirko Krašovec po zakonih te države čist in nedolžen. In tudi, da so po teh kriterijih čisti in nedolžni ostali, ki bi jih lahko smatrali za krivce velikega ekonomskega in posledično moralnega kolapsa dela Cerkve na slovenskem. A vse nas čaka še vrhovna, najvišja, Božja sodba. Ob obisku Vatikana leta 2008 je papež Benedikt XVI. našim škofom na dušo položil naslednje: »Zato je potrebno, da si vsi – pastirji in verniki – prizadevajo za osebno in skupno spreobrnjenje, tako da bo čedalje večja zvestoba evangeliju pri upravljanju dobrin Cerkve za vse pričevanje o krščanskem ljudstvu, ki si prizadeva živeti skladno s Kristusovim naukom.« Koliko so pri "upravljanju dobrin Cerkve" vodilni ljudje Mariborske nadškofije ravnali po papeževem navodilu, seveda ni težko odgovoriti. A pohlep je kazniva kategorija le pred Božjim, ne pa tudi pred posvetnim sodiščem. Pa tudi pri Bogu sta vmes seveda še kesanje in Božja milost. Brez da skušamo ugibati, kakšna bo finalna sodba Mirku Kraševcu, lahko rečemo, da svojo pokoro najbrž že prestaja. Cena finančnih iger brez meja pa za lokalno Cerkev in njene vernike vendarle ostaja ogromna.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike